Po zadnjih podatkih popisa imamo 9 % manj kmetijskih gospodarstev kot leta 2010 in 21 % manj kot v letu 2000, ko je bilo 86.500 kmetijskih gospodarstev. K temu pripomorejo tudi neugodni pridelovalni pogoji oziroma razpršenost zemljišč. Dejstvo je, da je kar 76 % površine na območjih s težkimi pogoji za kmetovanje, od tega je okrog 56 % gorsko-višinskih območij. Tudi demografska struktura je razmeroma slaba, saj je več kot polovica družinskih članov na kmetijah starejših od 47 let. Tako med pismi bralcev za Kmečki glas piše Marko Cigler iz Slovenskih Konjic.

Prve ocene kazalcev ekonomskih računov za kmetijstvo kažejo, da so bili dohodki v kmetijstvu v letu 2021 pomembno nižji v primerjavi z letom prej, prav tako so bili občutno pod povprečjem preteklih petih let. Poslabšanje ekonomskih rezultatov je bilo po prvih ocenah predvsem posledica manjšega fizičnega obsega rastlinske pridelave ter občutnega povečanja stroškov pridelave.

Po prvih ocenah se je lani fizični obseg kmetijske proizvodnje v primerjavi z letom prej zmanjšal za okoli desetino, pri čemer se je rastlinska pridelava občutno zmanjšala za okoli 18 %, obseg živinoreje pa je bil večji za okrog 1 % in je bil na ravni leta 2019. 

In kako je pri naših sosedih v Avstriji?

V Avstriji kar 92 % od približno 170.000 kmetijskih gospodarstev deluje kot družinsko podjetje. Na nedavnem posvetu o družinskih kmetijah je predsednik avstrijske kmetijsko gozdarske zbornice povedal: »Naše kmetije so gospodarski motor, ekološko vodilo in socialna zaščita hkrati.«

Čeprav so kmetije v Avstriji relativno majhne glede na evropsko povprečje, obstaja jasen trend njihovega povečevanja: od leta 1995 do leta 2013 so se povečale z 31,8 hektara na 43,5 hektara, povprečna obdelovalna površina pa s 15,3 na 19 hektarov.

Družinske kmetije so na socialnem področju in pri dohodnini obravnavane kot druga (nekmetijska) družinska podjetja. Izkoriščajo lahko pavšalno obdavčitev dohodka in dobička.

“Znano je, da statistični kazalniki na področju kmetijstva v Avstriji odražajo bistveno boljše stanje in bolj perspektiven razvoj kmetij, ker je pri mladih prevzemnikih trend aktivnih kmetov v naraščanju in so kazalniki razvojno mnogo perspektivnejši kot v Sloveniji.

Zavedam se, da so včasih primerjave lahko dvoumne, sploh če ne poenotimo skupnega imenovalca na pravilen način. Predlagam, da si na podlagi naštetih podatkov sami ustvarite svoje mnenje. Vsekakor pa lahko le mi kmetje poskrbimo, da z močno povezanostjo naredimo v naslednjih mesecih prave korake, da bomo lahko v parlamentu in vladi odločali o prihodnosti slovenskega kmetijstva. Le tako lahko zagotovimo slovenskemu kmetu in podeželju perspektivno prihodnost,” zaključuje Cigler.