Ekološko kmetijstvo, tudi pridelava pšenice, ječmena in pire, ima pomembno vlogo tako za EU kot tudi za Slovenijo, zato ima v okviru SKP 2023–2027 posebno mesto. Krepitev tega je pomembna z vidika povečevanja deleža kmetijskih gospodarstev za izvajanje naravi prijaznega kmetovanja, ohranjanja rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in okolja nasploh. Hkrati pa je krepitev ekološkega kmetijstva zelo pomembna z vidika naraščajočega povpraševanja po lokalno proizvedenih ekoloških proizvodih.

V Sloveniji je povpraševanje bistveno višje od ponudbe, zato slovenski potrošnik posega zlasti po ekoloških proizvodih iz uvoza. Da bi se trend obrnil v drugo smer in bi doma pridelali več ekološke hrane, tudi žit, je v veljavi ukrep IRP19 Ekološko kmetijstvo.

Omejitve zaradi naravnih dejavnikov (strmine, razdrobljenost kmetijskih površin, sušna ali močvirna območja) nas usmerjajo v ekološko pridelavo tudi na njivah, kjer lahko pridelamo živež vrhunske kakovosti.

V ekološkem poljedelstvu je treba veliko pozornosti nameniti pripravi tal za setev, pa tudi sortam, ki so odporne proti suši, boleznim, prilagojene ekološkim pogojem, pomemben je kolobar ter uporaba organskih gnojil (kompost, zeleno gnojenje). Temu je v sklopu SKP 2023-2027 namenjen tudi ukrep INP01 Osnovna dohodkovna podpora za trajnost. Primarni cilj intervencije je vsaj delno izboljšati dohodkovni položaj kmetov in podporo dodeliti vsem kmetom, ki izpolnjujejo pogoje pogojenosti, za vse upravičene hektarje.

V Slovenijo se veliko ekološko pridelanih žit in izdelkov iz njih uvozi, doma pridelano pšenico, piro in ječmen pa izvažamo takoj po žetvi, ker ni dovolj skladiščnih kapacitet. Kmetje, ki se ukvarjajo z eko pridelavo žit, dosegajo solidne pridelke na hektar, kljub temu pa nizke zaslužke, saj morajo pridelke prodati celo kot konvencionalne, torej po cenah, ki veljajo za običajno pridelana žita in so zelo nizke. Za izboljšanje razmer so potrebni novi silosi za ekološka žita ter povezovanje pridelovalcev, ki bodo skupaj lahko dober pogajalec s trgovci tako glede količin kot cen pa tudi glede ugodnega termina prodaje. Tudi ekološko pridelana žita in mlevske izdelke je treba vključiti v učinkovite tržne verige od kmetije do mlinov in pekarn. K temu lahko pomaga ukrep IRP04 Naložbe v razvoj in povečanje konkurenčnosti in tržnosti ekoloških kmetij. Ta intervencija je specifično namenjena povečanju konkurenčnosti in tržne usmerjenosti ekoloških pridelovalcev, s čimer se pričakuje povečanje količin lokalnih ekoloških proizvodov na trgu in v verigah preskrbe s hrano ter ustrezen odziv kmetijstva na pričakovanja javnosti. Seveda ne gre spregledati ozaveščanja potrošnikov o okoljskih in zdravstvenih vidikih, da se bo vzporedno s pridelavo večalo tudi povpraševanje po lokalnih ekoloških žitih in izdelkih.

V času pred setvijo ozimnih žit je na mestu tudi razmislek o ekološki pridelavi pšenice, pire, ječmena … Za doseganje zdravih posevkov je treba sejati zdravo seme. Med priporočenimi sortami za setev ozimin je tudi ekološko seme, in sicer pšenica aurelius, tritikala lumaco in rž bebop. Kar nekaj sort pa se odlikuje z dobro tolerantnostjo na bolezni.

Trend uvažanja krušnih, krmnih in ekoloških žit se hitro povečuje, naša ekološka pridelava pa le počasi raste, pri ovsu celo pada. Vseeno se ekološki pridelovalci v Pomurju lahko pohvalijo s solidnimi pridelki zdravih žit. Naj bodo spodbuda tistim, ki se zdaj odločajo, kaj bo na poljih preko zime in drugo leto ter kako bo pridelano.