Nevihte s točo na ozemlju okoli enega kvadratnega kilometra se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat; take, ki prizadenejo ozemlje nekaj kvadratnih kilometrov nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat.

Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine. Torej, četudi bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v največ primerih naredijo največjo škodo.

Finančna sredstva za preventivne ukrepe oz. blaženje posledic naravne nesreče – neurja s točo

Škoda po neurjih s točo je naravna nesreča, za katero je od leta 2006 naprej mogoče pridobiti pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije, zato zanjo v skladu z zakonodajo, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, ni mogoče pridobiti sredstev iz proračunske rezerve.

V letu 2020 je za sofinanciranje zavarovalnih premij namenjenih 3.853.200 evrov. MKGP je z letom 2019 dvignil sofinanciranje zavarovalnih premij, in sicer: posevki, nasadi in plodovi  –  50 %, živali – 30 %.

Sofinanciranje iz drugih javnih sredstev

Za sofinanciranje zavarovalnih premij lahko kmetijsko gospodarstvo uveljavlja tudi druge državne pomoči (npr. sofinanciranje iz občinskih sredstev), ki pa skupaj ne smejo presegati 65 odstotkov stroškov zavarovalne premije. Kmetijska dejavnost je deležna podpor za razvoj kmetijstva in podeželja tudi s strani lokalnih skupnosti (občine). Za podpore kmetijstvu je bilo iz sredstev na lokalni ravni v letu 2018 namenjenih skupaj 3,9 milijona EUR za podpore po shemah državnih pomoči (od 4,6 milijona evrov). Delež pomoči za plačilo zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje znaša 4,0 %.

Javni razpisi Programa razvoja podeželja za kmetijski sektor

Najboljši obrambi pred posledicami toče sta zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo. Vendar je zaščitne mreže mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem sadovnjakih. Večji del na novo posajenih sadovnjakov že vključuje tudi postavitev mreže.

Kmetijske pridelke je mogoče zavarovati pred posledicami škode zaradi toče in pridobiti nepovratna sredstva za sofinanciranje zavarovalne premije

Postavitev zaščitnih mrež pa je podprta tudi z ukrepom Programa razvoja podeželja, in sicer v deležu od 50 do 90 %, kar je pomembna novost glede na zadnjo, najnovejšo potrjeno spremembo PRP. Višji delež podpore je za območja z omejenimi dejavniki za pridelavo, ekološko kmetovanje in KOPOP, kolektivne naložbe in mlade kmete.

Upravičen strošek za mrežo proti toči v intenzivnih nasadih je 31.000 evrov. Če se kombinira še s folijo za zaščito proti pokanju plodov, je za višje rastoče rastline 68.334 evrov, za nižje rastoče rastline je 50.000 evrov.

Javni razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za ta namen bo v Uradnem listu RS predvidoma objavljen prihodnji petek, 7. avgusta 2020.