Konec leta 2024 je bilo v Sloveniji 149.921 krav, pred 10 leti pa približno 50.000 več.

“Govedi je v Sloveniji manj, zlasti plemenskih telic in krav, ki so osnova za lastna teleta tako za prirejo mesa kot mleka. Glede na trend padanja plemenskih živali v mnogih državah članicah EU pomembno vzpodbujajo prav rejo govedi, da ohranijo stalež plemenskih živali in s tem govedi, ki je zelo pomembno za ohranjanje obdelanosti kmetijskih površin, zlasti na območjih z omejenimi dejavniki in gorsko-višinskih območjih,” je za Kmečki glas napisal mag. Anton Hohler s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj.

Dober zgled ohranjanja staleža plemenskega goveda so Avstrija, Slovaška in Poljska, kjer ohranjajo stalež krav. Prav iz teh držav kupujemo večino telet za prirejo mesa v Sloveniji.

“Zaradi navedenih dejstev bi morali v Sloveniji tudi govedorejo ustrezno vzpodbujati, da se ohrani delež trajnega travinja (biotsko raznovrstnost) in obdelanost ter da zagotovimo prehransko varnost in številna delovna mesta.

Prepoved vezane reje bi to zelo ogrozila, zato bi morala država vse narediti, da preuredimo obstoječe hleve, kjer so privezane živali. Iz zadnjega razpisa IRP29 pa ni tako. Sredstev za razvoj najbolj razširjene panoge v Sloveniji je precej manj, kot je potreb in kot je izkazan interes rejcev. Za nameček so še pogoji takšni, da mnoge odvrnejo od načrtovane investicije. Živinorejske kmetije so pred odločitvijo, ali investirati ali opustiti. Tukaj ni druge poti.

Skupna razpoložljiva sredstva za investicije v govedorejo so le pičlih 13 milijonov evrov, potrebe pa v tem trenutku vsaj za 4-krat večje.”

Komu odgovarjajo polna tla v hlevih za govedo?

Pogoji uredbe IRP29 natančno opredeljujejo tip hlevov, ki se sofinancirajo. Namreč hlevi z rešetkami, kjer so jame nezaprte, se ne sofinancirajo. To je sprožilo veliko strokovnih razprav o smiselnosti takšne odločitve. Odgovor pripravljavcev uredbe je bil, da zaradi tega, ker je to v Strateškem načrtu razvoja kmetijstva za obdobje do leta 2027, hkrati pa ne sprejmejo predlogov za 4. spremembo strateškega načrta. Glavni razlog za to naj bi bil, ker smo v Bruselj dali obvezo za zmanjšanje izpustov amonijaka, in sicer tako, da so gnojne jame zaprte.

A glede na domače in tuje raziskave polna tla ne zagotavljajo manjše emisije amonijaka, ampak celo obratno, če odstranjevanje gnoja ni dovolj pogosto.

Mag. Anton Hohler: “Zagotovo lahko iz lastnih izkušenj ter iz vseh virov in pogovorov z rejci iz držav EU rečem, da polna tla ne koristijo ne živalim ne okolju, ampak le posameznim lobijem, ki si manejo roke glede prodaje drage opreme.”

Smo edina država EU, ki zahteva izpuste za vse kategorije govedi

Ni pomembno, če imamo v hlevu prostora za 50 % ali celo 100 % več živali, kot je evropski normativ za ekološko rejo govedi. V vsakem primeru brezpogojno zahtevamo še izpust, ki zelo podraži gradnjo hleva in nima bistvenega učinka ne na počutje živali in ne na emisije amonijaka pri hlevih s takšnim komfortom reje.

Zakaj se ne podpre ukrepa, ki je kombinacija reje in paše, ki po navedbah strokovnjakov kar za 23 % zmanjša emisije amonijaka in zelo pozitivno vpliva na zdravje parkljev? To lahko potrdi vsak rejec, ki ima takšen sistem. S takšnim ukrepom bi spodbudili rejo prav na manjših gorsko-višinskih kmetijah, kjer lagune za gnojevko pravzaprav nimamo kam postaviti in bomo z ukrepi polnih tal še zmanjšali interes za investicije v hleve.

Mag. Anton Hohler: “Številne znanstveno utemeljene predloge smo predlagali MKGP, vendar tega enostavno nočejo poslušati. Zato zagotovo ni njihov cilj zmanjšanje emisije amonijaka, ampak celotne govedoreje, zlasti na gorsko-višinskem območju, kjer ni slame, da bi rejci lahko imeli hleve na globoki nastilj.”

Pri nas pač za MKGP ne zaleže noben strokovni argument, še posebej, ker imajo svetovalno telo, ki je že dolgo oddaljeno od realnosti dogajanja v praksi. Ukrep, ki je sprejet s pomočjo neustreznih svetovalcev, je velika strokovna napaka, ki jo bodo občutili mnogi govedorejci.

Še več o sprejeti, nestrokovno neutemeljeni intervenciji ter o aktualnih razmerah v slovenski govedoreji pa v strokovnem prispevku v Kmečkem glasu.