Kmetje so večkrat v dilemi glede uveljavljanja višje sile – ne vedo, ali je njihov primer že za uveljavljanje ali ne. Kmetijska sezona pa vsako leto prinese marsikaj. Za letos so nekateri že »napovedali« pozebo (oz. je na Primorskem že bila), pa tudi kaj drugega je možno. Če pride do nepredvidene škode na pridelku ali če pridelka sploh ni zaradi vremenskih razmer, ki so onemogočale obdelavo, so ogrožena tudi sredstva SKP, za katere kmetje oddajajo vloge.

Za nekatere izjemne razloge je mogoče uveljavljati t. i. višjo silo. Najbolj pogosti so hudi vremenski dogodki in škoda, ki jo povzročajo divje živali.

Vprašanje, ali sploh uveljavljati višjo silo/ izjemno okoliščino ali ne, je stvar presoje kmetovalca. Če presodi, da zaradi razloga višje sile (dejstev in okoliščin izven njegove vplivne sfere) ne bo mogel izpolniti dolžnosti iz ukrepov kmetijske politike, se namreč lahko s pozitivno odločbo o priznanju višje sile/ izjemne okoliščine izogne negativnim posledicam neizpolnjevanja takšne dolžnosti.

Višjo silo in izjemne okoliščine na nacionalni ravni urejata zakon in uredba vlade. Izjemne okoliščine, ki začasno ali trajno onemogočajo ali ovirajo izvajanje kmetijske dejavnosti, se lahko priznajo zlasti v naslednjih primerih:  

1.     huda naravna nesreča, hud vremenski dogodek ali izjemna okoliščina, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo;
2.     uničenje poslopij in kmetijske mehanizacije ter objektov za živino na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče;
3.     izbruh bolezni ali škodljivcev, ki deloma ali v celoti prizadenejo čredo živine ali kmetijske rastline upravičenca;
4.     razlastitev celotnega ali velikega dela kmetijskega gospodarstva, če te razlastitve ni bilo mogoče pričakovati na dan predložitve vloge;
5.     smrt upravičenca;
6.     dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo;
7.     izguba ali pogin domačih živali zaradi napada divjih zveri, kljub izvedbi vseh predpisanih ukrepov;
8.     pogin domačih živali zaradi nesreče (požar, udar strele, električni udar, padci ipd.);
9.     škoda na površinah, ki jo povzročijo divje živali;
10.  napad bolezni oziroma škodljivcev v čebeljem panju, zaradi katerih je potrebno čebele v tem panju uničiti ;
11.  sprememba obsega kmetijskih zemljišč na kmetijskem gospodarstvu, vrste dejanske rabe ali načina kmetovanja neodvisno od upravičenca.

Dodatno je višja sila ali izjemna okoliščina urejena v podzakonskem aktu, in sicer v uredbi o izvedbi intervencij kmetijske politike za leto 2024.

Ta uredba določa naslednje:
Če upravičenec pri izvajanju intervencij ni mogel izpolniti pogojev upravičenosti zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, se plačilo za posamezne kmetijske parcele oziroma živali, pri katerih je bila ugotovljena višja sila ali izjemne okoliščine, dodeli v celoti, če upravičenec agenciji sporoči ter dokaže nastanek višje sile ali izjemnih okoliščin.
Če upravičenec v tekočem letu ne more izpolniti vseh pogojev upravičenosti intervencij ali zahtev iz uredbe, ki ureja pogojenost, zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, se upravne sankcije v skladu s petim odstavkom 59. člena Uredbe 2021/2116 ne naložijo.
Kot primer višje sile ali izjemne okoliščine se upošteva tudi smrt ali dolgotrajna nezmožnost člana kmetijskega gospodarstva za delo, če je obseg dela tega člana na kmetijskem gospodarstvu znašal vsaj 0,5 polnovredne delovne moči (PDM). Za obseg dela 0,5 PDM se šteje, da ga dosega vsaka oseba, ki je starejša od 15 let in je vpisana v register kmetijskih gospodarstev. Član kmetije, za katerega se uveljavlja primer višje sile zaradi smrti ali
dolgotrajne nezmožnosti za delo, mora biti ob nastanku višje sile ali izjemne okoliščine vpisan v RKG.
Kot primer višje sile ali izjemne okoliščine se upošteva tudi pogin živali zaradi bolezni, ki ni epizootska (kužna), in pogin živali zaradi nesreče, za katerega upravičenec ni odgovoren in je ravnal kot dober gospodar.
Višja sila ali izjemne okoliščine se priznajo za posamezne kmetijske parcele ali posamezne živali. V primeru razlastitve ali naravne nesreče, ki prizadene več kot 30 % površin, ki so ob nastanku višje sile ali izjemne okoliščine vpisane v RKG, se lahko višja sila ali izjemne okoliščine priznajo za celotno kmetijsko gospodarstvo.
Če upravičenec uveljavlja primer višje sile ali izjemnih okoliščin, lahko:
– dokončno preneha izvajati obveznosti, če zaradi primera višje sile ali izjemnih okoliščin prevzete obveznosti ni mogoče zaključiti,
– v zadevnem letu prekine izvajanje obveznosti in po odpravi posledic višje sile ali izjemnih okoliščin nadaljuje izvajanje do zaključka prevzete obveznosti ali
– zmanjša obseg površin ali število živali, za katere je prevzel obveznost, in je izvajanje obveznosti zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin onemogočeno.
Primere višje sile ali izjemnih okoliščin upravičenec sporoči agenciji na obrazcu »Sporočanje višje sile ali izjemnih okoliščin« v petnajstih delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec to zmožen storiti, in priloži ustrezne dokaze.
Višjo silo ali izjemne okoliščine na podlagi vloge upravičenca in ustreznih dokazil agencija obravnava posamezno. Agencija glede višje sile in izjemnih okoliščin izda odločbo.

Pozor! Odpoved najemne pogodbe ne šteje za izjemno okoliščino! Naravna okoliščina se ne obravnava kot višja sila ali izjemna okoliščina! V primeru nadaljevanja izvajanja večletnih obveznosti za ukrep EK in za posamezne zahteve ukrepa KOPOP je potrebno, v kolikor ponovno pride do primera višje sile ali izrednih okoliščin, to v predpisanem roku ponovno sporočiti Agenciji, saj gre za novo okoliščino.