V času krize zaradi epidemije koronavirusa je veliko govora o pomenu samooskrbe, glede na dejansko stanje pa so za svojo prihodnost kmetje zelo zaskrbljeni. Obenem se kaže, da je treba v prihodnje posameznim kmetijskim panogam, posebej pridelavi zelenjave, dati več poudarka. Zato smo nekaj vprašanj o tem, kako bo sektorju pomagala država, postavili kmetijski ministrici dr. Aleksandri Pivec.

Lahko opišite najpomembnejše nove ukrepe PKP1 pomoči za kmete in kmetijstvo, ki jih je sprejel Državni zbor?

Za pomoč kmetijstvu in živilskopredelovalni industriji je na podlagi t.i. protikorona zakona na voljo kar nekaj ukrepov, ki bodo pomembno prispevali k stabilnosti sektorja preskrbe s hrano. Med drugim se uvaja finančna pomoč zaradi covid-19, izredna pomoč v obliki temeljnega dohodka, oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene osebe, družbenike in kmete, odlog plačila prispevkov za kmete, oprostitev plačila akontacije dohodnine, nadomestilo plačila priveza v ribiških pristaniščih, znižanje vodnega povračila za gojenje vodnih organizmov, znižanje katastrskega dohodka (velja za vse KMG – znižanje za 50 %), finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka, nabava kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih, sezonsko delo v kmetijstvu ter odlog plačila obveznosti kreditojemalcev. Med splošnimi ukrepi lahko izpostavim povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev prispevkov, enkratni solidarni dodatek za upokojence in druge ranljive skupine ter krizni dodatek. Skratka, kmetijsko-živilskemu sektorju so na voljo številni ukrepi, s katerimi bo mogoče prebroditi prvi val krize. Vedno težje razmere pa že narekujejo pripravo novih ukrepov.

Katere pomoči bodo deležni vsi kmetje? Tisti, ki bodo zboleli, veliki, mali, tisti, ki zgolj kmetujejo …?

Vsi ukrepi so na razpolago posameznikom in podjetjem v težavah, zato ne moremo govoriti o tem, da bodo pomoč vsi prejeli; kdor ne bo občutil krize in imel posledično škode, tudi ne bo prijavil in uveljavljal ukrepe. Določeni ukrepi so tudi na voljo kot izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, pri čemer pa kmetija ne more uveljavljati hkrati tudi finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka – uveljavlja lahko le enega od teh dveh ukrepov. Tukaj je tudi oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene osebe, verske uslužbence, družbenike in kmete ter finančna pomoč zaradi epidemije, v kolikor zboli za boleznijo COVID-19, ali ukrep pomoči, če njegovo kmetijsko gospodarstvo prevzame v upravljanje začasni upravljavec kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane, ki prejme nadomestilo s strani proračuna.

Se lahko finančno ovrednoti ukrepe, ki jih bo deležen kmetijski sektor?

Celoten državni paket je vreden 3 milijarde evrov, za samo kmetijstvo in živilskopredelovalno industrijo pa točnega zneska ne moremo določiti, saj so vsi ukrepi med seboj zelo prepleteni ter zelo kompleksi. Pa tudi sicer bo kmetijsko-živilski sektor deležen ukrepov pomoči tudi s področij drugih resorjev, kot so delo, gospodarstvo itd.

Kmetje svojih podjetij (kmetije) ne morejo začasno zapreti, saj je treba živino nahraniti, krave pomolsti, delati na polju… Zanje torej nadomestilo za čas brezposelnosti ne pride v poštev. Ali državna pomoč vključuje tudi njih?

Seveda. Zakon omogoča, da kmetije dobijo finančno pomoč zaradi izpada dohodka, znižanje katastrskega dohodka, tukaj je tudi izredna pomoč v obliki temeljnega dohodka in drugi ukrepi, ki sem jih že omenila. V primeru obolelosti vseh članov KMG pa jim lahko iz sredstev RS zagotovimo začasnega upravitelja. Poleg tega zavarovani nosilci ali člani KMG lahko za čas obolelosti dobijo finančno pomoč.

Dogovori s t. i. Ribniškim skladom glede investicijske pomoči

Katere druge ukrepe poleg PKP1 ste že sprejeli in so v pomoč kmetom, gozdarjem in živilski industriji?

V drugi polovici marca je državni zbor sprejel zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane, ki je med drugim določil možnost omejitve prometa s kmetijskimi pridelki, živili ali živalmi, namenjenimi za hrano ljudi, postavitev začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva, začasna postavitev skladišč za živila in gozdno-lesne sortimente, omejitve prometa z gozdno-lesnimi sortimenti ter ukrepi na področju veterinarstva, fitofarmacevtskih sredstev in semenskega materiala kmetijskih rastlin. Na pobudo MKGP so se odprle tudi vrtnarije, cvetličarne in drevesnice, s Slovenskim  regionalnim razvojnim skladom potekajo dogovori za pripravo smernic za ukrepe, ki bodo pomagali sektorju, tako likvidnostne kot ukrepe po koncu krize za spodbujanje novega investicijskega cikla. Nismo pozabili tudi na dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča na obeh straneh državne meje in opravljajo kmetijsko-poljedelska dela. Izpolnjevati morajo zgolj pogoj, da je prehod nujen zaradi opravljanja kmetijsko-poljedelskih opravil. Že na začetku krize pa smo na MKGP vzpostavili dežurni klicni center, kamor se številni obračajo po informacije, vezane na krizo, ki jo občutijo in vpliva na njihovo delo in življenje.

Izkoriščanja razmer s strani nekaterih ne moremo dovoliti

V času krize zaradi koronavirusa je beseda samooskrba s hrano med največkrat uporabljenimi. Pričakovali bi, da se bo z večjim povpraševanjem po domačih pridelkih ali živalih zvišala ali vsaj ostala enaka odkupna cena, a se iz teden v teden pri mladem pitanem govedu znižuje, podobno se že napoveduje pri mleku. Deležniki v verigi (klavnice, trgovine) niti malo niso solidarni do kmetov, pričakujejo pa, da bo država solidarna do njih. Kaj narediti? Kako kot ministrica komentirate stanje kmetov tej situaciji – kmetje pridelujejo hrano v težkih razmerah, prav tako so izpostavljeni okužbam, so pa lahko veseli, če prodajo svoje pridelke ali proizvode; medtem ko v trgovinah in mesnicah cene za potrošnike niso nič nižje?

Zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane predvideva določene omejitve pri izvozu in uvozu ob morebitnih motnjah pri preskrbi s hrano, a zavedati se je treba, da je ta ukrep zelo občutljiv, saj posega v že ustaljena razmerja v agroživilski verigi. Zato je za tak ukrep potreben res tehten in utemeljen razlog.

Gotovo pa lahko odločno posežemo v cenovna razmerja, postavimo cenovne omejitve, znotraj katerih mora potekati poslovanje.

Pritiska s cenami in izkoriščanja razmer s strani nekaterih ne moremo dovoliti. Zelo pomembno je tudi stabilno delovanje in sodelovanje celotne agroživilske verige, vse od proizvajalcev – kmetov, preko zadrug, klavnic in dobaviteljev do trgovcev. Vsi členi verige morajo razumeti specifičnost situacije in prevzeti vsak svoj delež odgovornosti za reševanje skupnega problema. Posebej pa želimo nagovoriti tudi potrošnike, da se, kolikor je mogoče, oskrbujejo na kmetijah oz. v trgovinah izbirajo slovenske proizvode in s tem pripomorejo k reševanju krize v sektorju.

Mlade družine na kmetijah, ki imajo mlajše otroke, so zelo obremenjene, saj mora biti eden od staršev z njimi pri učenju na daljavo, namesto da bi opravljal dnevna dela na kmetiji. Kot kaže, bo tak način izobraževanja trajal do poletja, kmečkih del pa bo vsak dan več. Kako to rešiti?

Na splošno gre za izredno situacijo, v kateri je na prvem mestu preprečevanje širjenja bolezni z namenom varovanja zdravja in reševanja življenja ljudi. Na ministrstvu štejemo kmetijsko delo med dejavnosti, ki se morajo izvajati v času pandemije koronavirusa, saj je samopreskrba s hrano zelo pomembna v teh zahtevnih razmerah. Vrtci in šole spadajo v organizacijo lokalnih skupnosti, zato predlagamo, da se kmetje, ki imajo problem glede varovanja otrok, obrnejo na svoje občine. Te že organizirajo varovanje otrok za družine in posameznike, ki so zaposleni v kritičnih poklicih, kot so npr. zdravstveni delavci in trgovci. Prepričani smo, da bodo prisluhnili tudi kmetom, ki za družbo opravljajo tako pomembno delo.

Promocija hrane po krizi

Kako po koncu epidemije promovirati domačo hrano? Vemo, da bo to pravi trenutek, a preteklost nas uči, da se iz prehranskih afer nismo naučili bolj ceniti lokalno pridelano hrano. Imate kakšne zamisli?

Oskrba z lokalnimi živili zagotavlja prehransko varnost za obdobje ekonomskih kriz ter zmanjšuje odvisnost od zunanje trgovine, kar je pomembno predvsem v času motene globalne oskrbe. Spodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta ena od prioritet Skupne kmetijske politike EU in tudi strateška usmeritev slovenske kmetijske politike. Promocija bo zagotovo eden zelo pomembnih ukrepov, ki bo v podporo oz. pomoč celotnemu prehranskemu sektorju. Že sedaj je v podporo slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane izvajanje splošne promocije osveščanja potrošnikov o pomenu uživanja lokalne, v Sloveniji pridelane hrane kot tudi nova shema kakovosti »Izbrana kakovost«. Na spletni strani Naša super hrana je tudi zemljevid, ki ga upravlja MKGP, kjer je kmetijam, pridelovalcem in predelovalcem slovenske hrane omogočeno, da brezplačno predstavijo svojo ponudbo, potrošniki pa jih nato po želji kontaktirajo in izberejo sezonsko hrano iz svoje bližine. Tudi preko projekta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Kupujmo domače je mogoče kupiti hrano od lokalnega kmeta. Je pa v letošnjem letu planirana tudi promocija ekološkega kmetovanja, v kolikor bodo to krizne razmere omogočale.

Krizni dodatek tudi za kmečke upokojence

Ker ste tudi predsednica Desusa, sprašujemo, ali bodo krizni dodatek dobili vsi upokojenci, torej tudi kmečki z najnižjimi pokojninami, ki so bili zavarovani za t. i. nižji obseg pravic? Ti upokojenci doslej niso bili deležni niti regresa, čeprav delajo vse življenje in so počitka še kako potrebni. Bo poslej kaj drugače? Kako se boste zavzeli zanje?

Ukrepi države zaradi trenutne situacije se nanašajo tudi na upokojence z najnižjimi pokojninami. Pri tem naj izpostavim, da bo solidarnosti dodatek zajel vse upokojence s pokojnino do 700 evrov, tudi upokojence, ki prejemajo invalidsko, državno ali katerokoli drugo pokojnino. Med prejemnike enkratnega solidarnostnega dodatka smo vključili tudi invalidske in delne invalidske pokojnine ter vse, ki prejemajo sorazmeren del pokojnine – ti bodo enkratni solidarnostni dodatek prejeli v sorazmernem delu. Poleg tega smo sprejeli tudi enkratni solidarnosti dodatek za druge ranljive skupine, in sicer v višini 150 evrov. Dobili ga bodo vsi upravičenci do denarne socialne pomoči oz. varstvenega dodatka za mesec april 2020, in niso upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence. Mednje smo uvrstili tudi študente.

Na ravninskih območjih več rastlinske pridelave

Pripravljate že novi paket pomoči PKP2. Kaj bo vseboval ta paket ukrepov?

Načrtujemo ukrepe za povečanje likvidnosti in ustvarjanje pogojev/možnosti za nove naložbe. Kolikor bo v moji moči, bom tudi finančne vire, ki so še na voljo za prihodnje razpise v sedanji finančni perspektivi, poskusila usmerjati v krepitev samooskrbe na deficitarnih področjih, s poudarkom na rastlinski proizvodnji. Usmerjamo krepitev pridelave na deficitarnih področjih, počasno preusmerjanje živinoreje z ravninskih območij na hribovska območja, ob tem da bi ravninska območja namenjali rastlinski proizvodnji. Načrtujemo vlaganja v postavitev rastlinjakov in v reprodukcijske materiale.

Pripravljen je že strateški načrt za povečanje rastlinske pridelave in v dogovoru z MOP pripravljamo poenostavitve postopkov za pridobitev dovoljenj za postavitev rastlinjakov.

Drugi ukrepi se nanašajo tudi na zagotavljanje sezonske delovne sile. V veljavnem interventnem zakonu je že omogočeno, da bi delo v kmetijstvu omogočili ljudem, ki so zaradi koronakrize na čakanju, v drugem interventnem zakonu pa bodo zajeli še brezposelne. Zaradi krize se bo število brezposelnih povečalo, zato jim dajemo možnost, da delajo v kmetijstvu. Študente in druge, ki trenutno ne hodijo v službo, bomo pozvali k delu na kmetijah, z iskalci sezonskih delavcev jih bomo povezali na posebnem spletnem portalu.