V Sloveniji je v ekološko kmetovanje vključenih okrog 45.000 hektarov trajnega travinja, kar predstavlja dobrih 80 % vseh površin, ki so vključene v ekološko kmetovanje. Trajno travinje na ekoloških kmetijah pomeni ključno krmo za živino in izdelke najvišje kakovosti. Na ekoloških kmetijah ima ustrezno izvajanje vseh agrotehničnih ukrepov za kakovostno travno rušo velik pomen, saj se morebitne napake na travnikih in pašnikih ekoloških kmetij popravljajo veliko počasneje kot pri intenzivnem kmetovanju.

Namen intervencije IRP19 Ekološko kmetovanje v sklopu SKP 2023-2027 je spodbujati kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.

Učinkovito gnojenje travinja je v sorazmerju s številom rab. Več kot gnojimo, večji so prirasti, večkrat moramo kositi in obratno. Na bolj intenzivno rabljenih pašnikih in na tri- ter večkosnih travnikih ekoloških kmetij je nujno gnojenje v skladu z gnojilnim načrtom, ki ima za podlago analizo tal. Pravilno izdelan gnojilni načrt prednostno upošteva lastnosti tal, botanično sestavo in proizvodno sposobnost travne ruše, potrebe po krmi za živali ter poznavanje omejitev pri gnojenju zaradi zahtev varstva narave .  

Medtem ko gnojenje s fosforjem in kalijem lahko izvedemo na zalogo, moramo dušik za več kot dvokosne travnike in intenzivnejše pašnike z obremenitvijo nad 1 GVŽ/ha zagotavljati sproti v rastni dobi, po rabah, kot narekuje gnojilni načrt. Uporabljamo lahko le gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi. Za gnojenje travinja na ekoloških kmetijah se običajno izberejo živinska gnojila, ki so lahko domača ali s sosednjih ekoloških ter neekoloških kmetij. Prednosti uporabe organskih oziroma živinskih gnojil pred mineralnimi so v zagotavljanju kroženja hranilnih snovi na živinorejskih kmetijah, v postopnem sproščanju dušika in postopnem dvigovanju organske snovi v tleh. Raba organskih gnojil ima velik pomen tudi pri povečani vezavi vode na organsko snov v območju korenin, kar zmanjšuje škodo zaradi suše, dušik pa je rastlinam na voljo ob pravem času. Pri pravilnem izvajanju gnojenja je potrebno upoštevati tudi zakonsko predpisane količinske in časovne omejitve. Tako svetujeta Tončka Jesenko s KGZS in Mateja Strgulec s KGZ Novo mesto.

Kolobarjenje manjša zapleveljenost

Da se travinje ne zapleveli, je potrebno skrbeti vse leto, saj se botanična sestava spreminja tekom rastne dobe. Poleg usklajenosti gnojenja in rab v boju proti zapleveljenosti pomaga  kolobarjenje na travinju. To pomeni, da npr. prvo košnjo na isti površini eno leto kosimo za siliranje, drugo za mrvo, tretje leto za zeleno krmo oziroma pasemo. Vsake dve do tri leta je priporočljivo vrstni red koriščenja travne ruše zamenjati, se pravi da z načinom rabe na travinju kolobarimo. Zelo priporočljiva je uvedba pašno-kosnega sistema rabe, kjer je to mogoče. S kolobarjenjem rab spreminjamo razmere za rast travne ruše, kar slabša pogoje za rast neželenih zeli. Na pašnikih s pravilno urejeno tehnologijo paše je majhna možnost, da se pojavijo pleveli. Živina na pašniku izbira dobre rastline, škodljive in neokusne pa pušča nepopasene. Na pašnikih z več ne popasenih rastlin (pašni ostanki) je učinkovit ukrep zoper plevele čistilna košnja po vsakem obhodu čredinke, da se prepreči semenitev neželenih rastlin.

Če izboljšana košnja ali paša nista dovolj učinkoviti, se priporoča čimprejšnje izvajanje  različnih nekemičnih metode, kot so česanje, puljenje ali izkopavanje najbolj trdovratnih plevelov.