Slovenski prašičerejci stojijo pred novimi, zahtevnimi izzivi. Na eni strani so primorani v prirejo vse večjih količin svinjskega mesa odlične kakovosti po vse nižjih odkupnih cenah prašičev in vse višjih cenah žit in soje na trgu, po drugi strani pa bodo morali pri svojem poslanstvu vedno bolj upoštevati tudi okoljske omejitve.

V strokovnem nasvetu za Kmečki glas mag. Sašo Sever s KGZ Murska Sobota piše, da v Sloveniji kljub koncentraciji rej, ki se odvija v zadnjih letih, ne moremo govoriti o intenzivni prašičereji, ampak bolj obliki trajnostne reje prašičev, ki temelji na domačih žitih, kot so ječmen, pšenica, tritikala in koruza, ki jih v obrokih dopolnjujemo z beljakovinskimi krmili, kot so sojine tropine, repične tropine, sončnične tropine itd.

Kako se bodo odločili prašičerejci?

Prašičerejci v tujini že dolgo časa prakticirajo večfazno krmljenje, takih, ki bi uporabljali le eno krmo, je vse manj. Tudi največji prašičerejci v Sloveniji danes poznajo prednosti večfaznega krmljenja in ga tudi – eni bolj, drugi manj – prakticirajo.

Na vseh nas, ki tako ali drugače sodelujemo s prašičerejci, je, da motiviramo vse ostale, ki teh prednosti še ne izkoriščajo.

Strateški načrt SKP 2023–2027 kot enega od ukrepov opisuje krmljenje z manjšo količino dušika pri prašičih pitancih. Nekateri rejci se za to že zanimajo in želijo pravočasno odpraviti odprta vprašanja.

Modeliranje krmljenja prašičev ima ugodne ekonomske in okoljske učinke, posredno pa ugodno vpliva tudi na dobrobit prašičev. Skrbi pa nas lahko ugotovitev, da pri trenutnih borznih cenah prašičev in cenah žit ter soje (tudi če maksimalno pocenimo krmljenje), strošek krme predstavlja 60–70 % cene prašiča. Kje pa so še ostali stroški (krmljenje, priprava krme, voda, elektrika, amortizacija objektov in opreme …)! Pa še investirati bi bilo treba v posodobitev tehnologije. Le kako? 

Več med strokovnimi nasveti v Kmečkem glasu (16. 2. 2022).