Kriza v času epidemije korone nas očitno ni streznila. Še vedno se kmetijska zemljišča namenja pozidavam, zaradi ukrepov in okolja, ki ni prijazno kmetovanju, se zaraščajo, obeta se postavljanje agrofotovoltaike.

Vse to prispeva k temu, da je v Sloveniji vse manj kmetijskih zemljišč, ki so primerna za pridelavo hrane, in vse manj njiv, kjer se pridela hrano za ljudi.

V luči geopolitičnih in geostrateških razmer, vojnih žarišč in potez največjih in najbolj vplivnih držav sveta bi se morali zavedati pomena doma pridelane hrane. V Sloveniji pa se deluje prav nasprotno – vse več hrane se uvaža in vse bolj smo odvisni od drugih.

Toda kaj hitro se razmere lahko spremenijo. In kaj bo takrat, ko svoje hrane ne bomo imeli, uvoz pa nam bodo diktirali drugi? Ali pa ga blokirali!

O tem je bilo govora tudi na kongresu Zadružne zveze Slovenije, na katerem je bil predstavljen graf, ki prikazuje, na katerem mestu med članicami Evropske unije je Slovenija po kmetijskih zemljiščih v uporabi na prebivalca in po kvadratnih metrih njiv na prebivalca.

V Sloveniji imamo le 856 m2 njivskih površin na prebivalca oz. 2.331 m2 kmetijskih zemljišč v uporabi na prebivalca. To je bistveno premalo za zagotavljanje samooskrbe!

Graf, ki s puščico prikazuje, na katerem mestu je Slovenija, so pripravili na kmetijskem ministrstvu, predstavila ga je Maša Žagar, direktorica Direktorata za kmetijstvo. Avtor fotografije je Geza Grabar.