[V ŽARIŠČU ] Goljufije z mesom tudi v naši državi – med vsemi drugimi težavami – predstavljajo resen problem za potrošnike in domače kmete.
VEČ
https://t.co/ktnpeTqVW9 https://t.co/hWoFzQ2Jgk
02.04.2025
V okviru novega Strateškega načrta bo na njivskih površinah kmetom na voljo enoletna Shema za okolje in podnebje (SOPO) za pripravo zaplat neposejanih tal, ki je namenjena izboljšanju gnezditvenih pogojev za poljskega škrjanca.
Genetski potencial novejših sort pšenice, ječmena in tritikale je 10 t/ha in več, vendar ga zaradi naravnih razmer pri nas ne izkoristimo v celoti. Kot zelo visoki pridelki se pri nas smatrajo pridelki nad 9 t/ha zrnja.
"Če pšenici ne daš 300 do 400 kg kana na hektar, je bolje, da je ne seješ," pravijo poznavalci.
Zgornji trije listi pšenice so poleg klasov najbolj zaslužni za polnjenje zrn in pridelek, zato morajo čim dlje ostati zdravi.
Zaradi sušnega vremena in hladnih noči se žita razvijajo zelo počasi, oviran je tudi sprejem hranil po prvem dognojevanju. Sedanje razmere nikakor niso primerne za zatiranje plevelov s herbicidi, zato z ukrepom počakajte do prvih obilnejših padavin.
Tudi poljedelci potrebujejo vodo
Dva nemška kmeta zapustila posestvo blizu Lvova
Zaradi visokih cen gnojil nekateri razmišljajo, da bi spomladi opustili ali zmanjšali gnojenje z mineralnim dušikom ali ga nadomestili z organskimi gnojili. To ni priporočljivo, meni Zita Flisar Novak, agronomka iz KGZ Murska Sobota.
Ponovno so se zmanjšale površine s pšenico kot glavnim krušnim žitom, čeprav je prvič tudi krmnih manj, več pa je oljne ogrščice.
Videoteka