V teh dneh so aktualni pogovori o gradnji suhih zadrževalnikov kot odziv na lanske poplave. Tudi zaradi tega so se v minulih dneh kmetje zbrali v Celju z željo, da zaščitijo svoje pridelovalne površine in rodovitno zemljo. V uredništvo Kmečkega glasa pa smo prejeli pismo bralca iz Bolehnečic pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ki je opisal, kaj suhi zadrževalniki pomenijo za kmete in kmetijstvo ter kakšen je odnos do kmetov, če poplave uničijo ves pridelek. Takole piše:

“V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je takratnim državnim funkcionarjem porodila zamisel o gradnji suhega zadrževalnika. Takrat so temu rekli zadrževalnik stoletnih voda.

Veliko zaslug za to ima že pokojni poslanec Socialistične republike Slovenije Rado Pušenjak. Ko je nekega dne prišel med bolehnečiške kmete, da bi pojasnil, zakaj je pač potreben zadrževalnik, je k poslancu pristopil kleni bolehnečiški kmet z vedrom vode in ga polil rekoč: »Tukaj imaš zdaj ti tvoje jezero.«

To pove, kako so bili ljudje »navdušeni« nad izgradnjo zadrževalnika. Kljub temu ima Rado Pušenjak svojo ulico v Ljutomeru, mi lastniki zemljišč pa uničene pridelke v zadrževalniku.

Tako je bilo tudi lani. Zadrževalnik je bil poplavljen trikrat. Prvič zgodaj spomladi, nekje do polovice. Drugič 16. maja v celoti, kar pomeni 170 hektarjev kmetijskih zemljišč. In tretjič 5. avgusta tudi v celoti. Ta zemljišča so bila pod vodo štiri dni, posevki pa skoraj v celoti uničeni.

V zadrževalniku imam okoli 6 hektarjev površin, od katerih sem na 3 hektarjih 1. maja posejal oljne buče. In ravno, ko so pogledale iz zemlje, so bile 16. maja potopljene. Pod vodo so bile do 19. maja in popolnoma uničene.

In kaj zdaj? Počakati je bilo treba, da se zemlja kolikor toliko posuši, in posejati znova. 30. maja sem ponovno posejal oljne buče, ki so lepo vzkalile in lepo rastle vse do 5. avgusta, ko je bil zadrževalnik ponovno napolnjen. Buče so bile tik pred začetkom zorenja. Voda je buče raznesla po zadrževalniku, tako da s pridelkom ni bilo nič – samo delo in stroški, ki pa niso bili majhni pri današnjih cenah gnojil, zaščitnih sredstev in semen.”

Zadrževalnik je bil zgrajen leta 1985 in od takrat večkrat poplavljen, posevki pa uničeni. In glej ga zlomka, škode ni povrnil nihče. Tudi zavarovalnica noče zavarovati posevkov v zadrževalniku.

Ker je v Kmečkem glasu št. 5, z dne 31. januar 2024, zasledil članek o gradnji vodnih zadrževalnikov z naslovom Nič brez vednosti kmetov, je želel malo razjasniti, kako se godi tistim, ki so tako rekoč »noter padli«.

Sprašuje se, kakšna je to demokracija, ko ti uničijo posevek, pa »nikome ništa«! Če on naredi prekršek, mora plačati kazen, če pa ti uničijo posevek, pa »vse tiho je bilo«.

“Ker me je zanimalo, na koga naj se obrnem glede škode, sem poklical na št. 114, kjer so me napotili na kmetijsko ministrstvo. Iz kmetijskega ministrstva pa so me napotili na Direkcijo RS za vode v Celje. To je bilo 28. 9. 2023, a do današnjega dne še nisem prejel odgovora. Ravno tako je 27. 8. 2023 občina Sveti Jurij ob Ščavnici na čelu z županom Andrejem Vrzelom poslala dopis na 8 državnih inštitucij. A v zvezi z dopisom do danes ni bilo nobenega odgovora.”
To je dokaz, koliko je vreden slovenski kmet!

Fotografija: Geza Grabar