Čeprav se je po letu 2000 število kmetij z govedom več kot prepolovilo, govedoreja ostaja in bo najpomembnejša kmetijska panoga v Sloveniji.

»V preteklem desetletju je delež prireje mleka in govejega mesa doprinesel k vrednosti kmetijske proizvodnje v povprečju dobro četrtino, k vrednosti živinoreje pa slabi dve tretjini vrednosti. V povprečju je bilo letno vhlevljeno 164 tisoč krav in preko 9 tisoč plemenskih telic. V pitanju pa je bilo več kot 90 tisoč bikov, telic in volov. Preostanek do 476 tisoč živali predstavlja mlada goveja živina.« Tako je stanje opisal Ben Moljk z oddelka za ekonomiko kmetijstva pri Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Po letu 2020 se je stalež govedi zmanjšal za 7 %, zaskrbljujoče pri tem pa je precejšnje zmanjšanje števila krav, predvsem krav molznic.

“V pasemski strukturi še vedno prevladuje lisasta pasma in križanci z lisasto pasmo (30 %), 17 % živali je črno-bele pasme, rjave pasme pa je le še 4 %. 48 % predstavljajo druge pasme ali križane živali. Medtem ko se stalež črno-bele pasme povečuje, se na drugi strani opazno zmanjšuje stalež lisaste in rjave pasme.

V slovenskih klavnicah letno zakoljejo 116 tisoč goveda. Dobro polovico so biki in voli, okoli 18 tisoč je telic za pitanje, ostalo pa so druge klavne kategorije. Prirast goveda se je po letu 2015 gibal med 76,8 in 84,4 tisoč ton na leto. Za leto 2024 se ocenjuje prirast 77 tisoč ton, kar je podobno kot v letu 2015, pred tem pa tudi v obdobju let 2006–2010. Na prvi pogled bi dejali, da so ciklična nihanja običajna, a temu ni tako. Cikličen upad staleža v tistih letih je je bil takrat manj zaskrbljujoč, saj smo ob zmanjšanju staleža goveda vseeno imeli dovolj vhlevitvenih kapacitet in rejcev.

Zdaj se stalež goveda zmanjšuje zaradi zapiranja hlevov.

Razlogov je prav gotovo več; sprememba kmetijske politike, ki je iz prihodkovno zanimivih plačil na zgodovinski osnovi prenehala podpirati sektor, ostarelost kmetij, majhnost kmetij in nezmožnost vlaganj ter zagotavljanje obratnih sredstev, ki so z letom 2022 kljub porastu odkupnih cen postala precej višja.

Odkupne cene goveda

Odkupne cene goveda so po letu 2012 stagnirale, po letu 2020 pa so se ekstremno povečale in sledile podražitvam. Tako je zahvaljujoč pomanjkanju govejega mesa na evropskem trgu. Najmanj so porasle pri teletih za zakol, kar je glede na omejenost na ozek krog potrošnje razumljivo.

Ves čas je nenavadna majhna razlika med cenami bikov do 24 mesecev in bikov nad 24 mesecev v slovenskem zakolu. Kar 40 % bikov, zaklanih v slovenskih klavnicah, predstavljajo biki starosti nad 24 mesecev, za vse bike pa velja, da dosegajo nizke priraste. V obdobju 2015–2024 so razlike v povprečni telesni masi bikov nad 24 mescev in bikov do 24 mesecev znašale pičlih 11-24 kg. Takšni rezultati jasno nakazujejo, da pitanje govedi ne more biti ekonomsko vzdržno. Slabi rezultati pa so v pretežni meri posledica slabega menedžmenta reje. Ta se navsezadnje odraža tudi v tem, da je preko 50 % bikov uvrščenih v R kakovostni razred, 2/3 bikov pa ne dosega 3. razreda zamaščenosti. Posledično slabša je zato odkupna cena. Sistem vrednotenja klavnih trupov pa ne nagrajuje dobrih rezultatov, hitro pa kaznuje slabe (tudi do 10 % nižja cena od R3).

Dobro pitana goveja živina (2015–2023: 14 tisoč ton) po zadovoljivo višjih cenah najde kupce izven Slovenije, predvsem v Italiji in Avstriji, del tudi na Hrvaškem in Kosovu, občasno pa tudi v kateri izmed arabskih držav.

Zaradi pomanjkanja telet na domačem trgu se v Slovenijo uvozi veliko telet za pitanje, ki predstavljajo glavnino od 4500 ton uvožene mase živih živali.

Zaradi izvoza živih živali pa tudi naraščanja izvoza svežega mesa (6500 ton) in izdelkov (1300 ton) v Italijo in države na Balkanu se v Slovenijo letno v povprečju uvozi preko 14000 ton govejega mesa in izdelkov, predvsem iz Italije, Poljske, Hrvaške, ter tudi iz Nemčije in Avstrije.

Domača prireja govejega mesa vseskozi presega domačo porabo, povprečna stopnja samooskrbe pa je v obdobju 2015-2023 zanašala 108 %. Za leto 2024 ocenjujemo zmanjšanje stopnje samooskrbe na 100 %. K temu bo pripomogla občutno manjša prireja govejega mesa in tudi nekaj manjša domača poraba (obe okoli 41000 ton).

Ekonomske razmere so bile v obdobju 2019–2021 podpovprečne, z letom 2022 pa nadpovprečne. Seveda to velja za reje, ki so ohranjale obseg pitanja in boljše proizvodne rezultate. Ostali, predvsem manjši rejci, pa so ekonomsko težje obvladovali pomanjkanje dragih telet in nakupa krme zaradi izpada pridelka v letu 2022.”