Zadnja reforma skupne kmetijske politike (SKP) je med nabor ukrepov in pravil za bolj pošteno in pravično SKP dodala t. i. socialno pogojenost. Gre za mehanizem, s katerim se – podobno kot pri predpisanih zahtevah ravnanja iz pogojenosti, nosilcu kmetijskega gospodarstva (KMG) naloži upravna sankcija oziroma zniža podpore iz zahtevkov zbirne vloge, če kot delodajalec ne izpolnjuje določenih delovnih standardov EU in zagotavljanje varnih delovnih pogojev za delavce na kmetijskih gospodarstvih. Podrobnosti o zahtevah socialne pogojenosti in zavezancih predstavlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.
“V Sloveniji se je socialna pogojenost pričela izvajati s 1. januarjem 2025. Čeprav gre za novost, socialna pogojenost vlagateljem zahtevkov iz zbirne vloge ne nalaga novih obveznosti, temveč se bo morebitne kršitve obstoječih obveznosti delodajalca, ki jih bo Inšpektorat RS za delo ugotovil v letu 2025 in naslednjih letih, upoštevalo pri izplačilu podpor iz zbirne vloge za leto 2025 in naslednja leta, če se kršitev nadaljuje.
Zahteve socialne pogojenosti iz Priloge 1 Uredbe o pravilih socialne pogojenosti iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023 – 2027 (Uradni list RS, št. 109/24, z dne 20. 12. 2024; v nadaljnjem besedilu: Uredba) so členi za sledeče vsebine:
– iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1): obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi, začetek pravic in obveznosti na podlagi dela v delovnem razmerju ter obveznost prijave v obvezna socialna zavarovanja; prepoved opravljanja dela z elementi delovnega razmerja na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon; pogodba o zaposlitvi za določen čas; pisnost pogodbe o zaposlitvi; splošno glede spremembe pogodbe o zaposlitvi ali nove pogodbe na predlog delavca; poskusno delo; razporejanje delovnega časa; izobraževanje delavcev); in
– iz Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1): ocenjevanje tveganja in izjava o varnosti; strokovni delavec za varnost pri delu; prva pomoč; varstvo pred požarom in evakuacija; obveznosti delodajalca glede obdobnih preiskav škodljivosti delovnega okolja ter glede zagotavljanja varnega delovnega okolja in uporabe varne delovne opreme; zdravstveni pregledi; prijave nezgod pri delu in poklicnih bolezni inšpekciji; obveščanje in seznanjanje delavcev o varnem in zdravem delu, o vrstah nevarnosti v delovnem okolju itd.; dolžnost posvetovanja z delavci ali njihovimi predstavniki; usposabljanje delavcev za varno opravljanje dela in preverjanje ter usposobljenosti;
– iz ZVZD-1, Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme in Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen: obveznosti delodajalca glede zagotavljanja in uporabe osebne varovalne opreme za delavce; glede brezhibne delovne opreme, glede obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme; glede pregleda in potrdila s strani pristojne osebe, da je delovna oprema pravilno nameščena in da deluje v skladu s predpisi; glede nadzora nad delovno opremo, katere uporaba je lahko nevarna ali škodljiva za delavce; glede izvedbe ukrepov, kadar uporaba delovne opreme predstavlja nevarnost ali škodljivost za poškodbo ali zdravstveno okvaro delavcev; glede uporabe ukrepov, opreme in načina dela, da se zmanjša nevarnost, povezana z ročnim premeščanjem bremen; glede seznanjanja delavcev s tveganji in usposabljanja za varno in zdravo delo pri ročnem premeščanju bremen; glede usposabljanja delavcev za pravilno in varno uporabo delovne opreme; glede posebnega usposabljanja.

Nosilci KMG, ki so zavezanci za socialno pogojenost, so tisti, ki:
– vlagajo zahtevke v okviru zbirne vloge za intervencije neposrednih plačil in/ali intervencije za razvoj podeželja (kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, plačilo za ekološko kmetijstvo, plačilo za ekološko čebelarjenje, plačilo za biotično varstvo rastlin, plačilo za lokalne pasme in sorte, plačilo za dobrobit živali in OMD plačilo ter plačilo iz intervencije Habitatni tipi in vrste na območjih Natura 2000) in
– imajo kot delodajalci obveznosti v skladu z ZDR-1 in/ali ZVZD-1. Pri tem se upošteva definicije delodajalca iz omenjenih zakonov.

To pomeni, da je nosilec KMG, ki uveljavlja zahtevke prek zbirne vloge in v delovni proces vključuje osebe na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zavezanec za zahteve socialne pogojenosti iz naslova ZDR-1. Nosilec KMG je tudi zavezanec za zahteve socialne pogojenosti iz naslova ZVZD-1, če v delovni proces vključuje osebe na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali drugih pravnih podlag ali če je ‘uporabnik’, h kateremu so napoteni delavci s strani delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Pod druge pravne podlage iz 3. člena ZVZD-1 sodijo: pogodba o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo; pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, podjemna pogodba v skladu z Obligacijskim zakonikom (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631), delo dijakov ali študentov v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti; vključenost v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki ne pomenijo zaposlitve in za katero se prejema dodatek za aktivnost v skladu z zakonom, ki ureja trg dela; pogodba o vajeništvu v skladu z zakonom, ki ureja vajeništvo; osebno dopolnilno delo na podlagi vrednotnic v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno.
Ureditev za socialno pogojenost ne posega v obveznosti nosilcev KMG, ki jih ZVZD-1 ne šteje za »delodajalce«, temveč za »samozaposlene« (npr. oseba, ki je v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zavarovana kot kmet in ne zaposluje delavcev in v delovni proces ne vključuje drugih oseb, razen družinskih članov na kmetijah, v skladu s predpisi o kmetijstvu). Ti nosilci imajo še vedno določen obseg obveznosti iz naslova ZVZD-1, ki so jih dolžni stalno izvajati v smislu zagotavljanja varnega in zdravega dela, vendar se kršitev ne upošteva pri socialni pogojenosti.
Prav tako velja opozoriti, da mora zagotavljanje ustrezne varnosti pri delu in skrb za zdravje pri delu predstavljati osnovno vodilo pri opravljanju dela na kmetijah, ne glede na to, ali zanje ZVZD-1 eksplicitno velja ali ne.”