Po izračunih dr. Tanje Travnikar z oddelka za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije je skupni obseg kmetijske proizvodnje v primerjavi z letom 2018 nižji za 6 % in za približno 9 % nad povprečjem zadnjih desetih let. V primerjavi z letom 2018 naj bi se najbolj zmanjšal obseg rastlinske pridelave, za približno 11 %, kar pa bo še vedno za okoli 13 % nad povprečjem zadnjih deset let. Manjši obseg pridelave je predvsem rezultat količinsko slabe letine sadja (prepolovitev letine 2018) in grozdja.

V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil lani nadpovprečen obseg pridelave zelenjadnicah in žit (z izjemo pšenice). Obseg živinoreje se je ohranil na ravni leta 2018 in je približno 2 % višji od desetletnega povprečja. 

Cene kmetijskih proizvodov lani nekoliko višje od leta 2018

Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih so po statističnih podatkih dokaj stabilne že tretje leto zapored in so malenkost višje od cen leta 2018. Ob upoštevanju inflacije so cene kmetijskih pridelkov na skupni ravni leta 2019 višje za 2,1 %. Nekoliko so višje cene rastlinskih pridelkov (realno za 1,4 %), malenkostno bolj pa so se povišale cene živalskih proizvodov, in sicer za 2,5 %.

V primerjavi z desetletnim povprečjem so cene rastlinskih pridelkov nadpovprečne, cene v živinoreji pa povprečne.

Glede na leto 2018 so se najbolj povišale cene krompirja (+44 %), grozdja (+8 %) in hmelja (+7 %), najbolj pa znižale cene svežega sadja (-13 %) in žita (-9 %). Pri žitu se je znižala predvsem cena koruze za zrnje (-20 %), cena pšenice pa se je malenkostno povišala (+2 %). Gledano skozi daljše časovno obdobje so cene rastlinskih pridelkov nadpovprečne, in sicer v zadnjem desetletju višje za približno od 7 do 8 %.

Slika 1: Indeksi cen kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih (realno; 2015 = 100); 2009–2019

Vir: SURS, preračuni KIS

Pri živalskih proizvodih se je v letu 2019 najbolj povišala cena prašičev (+13 %) in je najvišja v obdobju zadnjih deset let. Občutneje se je povišala tudi cena kravjega mleka (+5 %), ki je med višjimi v zadnjih nekaj letih (višja kot v letu 2019 je bila le v letih 2013 in 2014). Ostali živalski proizvodi so ostali na podobni ravni predhodnega leta. Opaznejše znižanje cen je le pri mesu govedi, kjer je cena nižja za 3 %.

Rast stroškov v letu 2019 nižja od rasti cen kmetijskih pridelkov

Nekoliko so se povišali stroški v kmetijstvu, ki vplivajo na prihodkovno-stroškovna razmerja in s tem povezan ekonomski položaj kmetij. Na skupni ravni so se stroški povišali za eno odstotno točko. Najbolj občutno so se povišale cene semena in sadik (+8 %) ter gnojil in sredstev za izboljšavo tal (+4 %), znižale pa so se cene energije in maziv (-3 %). Ker je bila rast cen kmetijskih proizvodov v letu 2019 višja od rasti cen stroškov, pa bo prihodkovno-stroškovno razmerje ugodno in nad povprečjem zadnjih nekaj let.

Subvencije dokaj visoke in na ravni predhodnega leta

Subvencije, ki v strukturi dohodka na kmetiji predstavljajo pomemben delež (v zadnjih letih med 45 in 50 % dohodka), so v letu 2019 na podobni ravni oziroma malenkostno višje (1 do 2 %). Več izplačil kot v letu 2018 je bilo namenjenih predvsem za ukrepe razvoja podeželja in kmetijsko strukturno politiko.

Ekonomski rezultati kmetijstva 2019 slabši od predhodnega leta, a še vedno dobri

Ekonomski rezultati slovenskega kmetijstva za leto 2019 (podatki druge ocene SURS za ekonomske račune za kmetijstvo), ki so običajno odvisni predvsem od obsega proizvodnje in cenovno-stroškovnih razmerij, so manj ugodni od ekonomsko najugodnejšega leta 2018, a še vedno nadpovprečni glede na preteklo desetletno obdobje.

Faktorski dohodek iz kmetijstva naj bi bil tako v primerjavi z letom 2018 nižji za okoli 10 %, realno gledano pa naj bi bil drugi najvišji dohodek v zadnjem dolgoletnem povprečju.

Kot omenjeno, je obseg kmetijske proizvodnje glede na predhodno leto manjši za približno 6 % (predvsem zaradi manjšega obsega pridelave v rastlinski proizvodnji), pri nekolikšnem porastu osnovnih cen.

Slika 2: Osnovni kazalci ekonomskih računov za kmetijstvo (realno; stalne cene 2015); 2009–2019

Vir: Eurostat, SURS (2019: druga ocena), preračuni KIS

Težava ekonomske stabilnosti kmetijstva je, da obstajajo precejšnja nihanja dohodkov med leti in velika odvisnost od subvencij, kar z vidika ekonomske varnosti, stabilnosti in obstoja na trgu pomeni, da nas v prihodnje čakajo še številni izzivi.