Od vsega utrujena slovenska kmetica je za Kmečki glas opisala, kako je z delom in zaslužkom na kmetiji in kako jo je prizadelo zvišanje dohodnine za dopolnilne dejavnosti.

Takole piše: “Kmetje, ki negujemo naše pokrajine, gozdove, kmetije, sadovnjake, vinograde, poljščine, dajemo hrano, smo si z odprtjem dopolnilnih dejavnosti izborili možnost, da sploh še obstajamo na naših hribovskih kmetijah, ohranjamo osnovno dejavnost in pokrajino. Dopolnilne dejavnosti so torej dopolnilo k osnovni dejavnosti – kmetijstvu, in ne glavna dejavnost.

Povečanje davkov (akontacija dohodnine) zaradi bizarnega znižanja naših vstopnih stroškov se je iz prejšnjih 4 % povečalo na 20 %, kar je povečanje za 500 %. To je skrajno nedopustno in vodi v uničenje dopolnilnih dejavnosti! Saj smo vendar že obdavčeni po katastrskem dohodku! In raje ne govorim še o vseh davkih med kmetom in potrošnikom …

Zahtevamo takojšnje ukrepe in brisanje akontacije dohodnine.
Zahteva, da smo kmetje zaposleni v dopolnilni dejavnosti kot pogoj za nižje obdavčitve, je nerealna. Kako naj kmetje opravljamo težka fizična dela na kmetiji in potem delamo še osem ur v dopolnilni dejavnosti?

Dopolnilne dejavnosti so dodatek h kmetijam, da jih sploh ohranimo, kolikor jih je še ostalo. In nismo podjetja, kjer bi bili lahko veliki in si privoščili dodatna vodenja evidenc po stroških. Naše dopolnilne dejavnosti in kmetije takih dodatnih birokratskih tehnik ne premorejo in ne zdržijo. Zato so bile omogočene dopolnilne dejavnosti po normiranih stroških, ker dodatne birokracije ob delu na kmetiji in v dopolnilni dejavnosti kmetje ne zmoremo.

Prosim vse odgovorne, da nam kot naši zastopniki pomagate, da kmetije ne propadejo. Mi, starejši, odhajamo v pokoj.

Naši mladi pa logično razmišljajo in zapuščajo kmetije. Povedo nam, da v službi zaslužijo 700 kg govejega mesa ali 4 tone krompirja na mesec. Kdo lahko poje 23 kg mesa ali 133 kg krompirja na dan?

Poleg tega lahko odmislijo ogromne vstopne stroške, s katerimi se soočamo kmetje. So pokojninsko in zdravstveno zavarovani, imajo dopust, 8-urni delavnik, 40 ur na teden (kmet z dopolnilno dejavnostjo pa vse dni v tednu), regres, bolniški stalež (kmetom pripada po 30 dneh bolezni; večinoma so tisti, ko ga prejmejo, že invalidi).

Kmetje smo vse dohodke vrnili nazaj na kmetijo, da se lažje dela, za nakup strojev … Zaposlenim drugje ni potrebno vlagati v stavbe ali v stroje.

Velike traktorje smo si sami prigarali – ne za luksuz, ampak zato, ker moramo zaradi nizkih, bizarnih odkupnih cen delati več in več ter vedno več. Stroji in stavbe, v katerih shranjujemo težko zaslužene stroje, so delo več generacij, ki nam sicer omogočajo lažje delo, ampak predstavljajo tudi ogromen strošek in vlaganja. Skratka, delo kmeta terja stalno odpovedovanje samemu sebi v korist lepemu okolju in polnim krožnikom vseh.

Uvedite nazaj povračilo trošarine za nakup pogonskega goriva za kmete! Mi ne bomo uničevali strojev s »kvazi nafto«, ki to sploh ni. Če bi pred leti kmetje točili takšno »kvazi nafto« v stroje, bi nas država kaznovala, ker to ni dizelsko gorivo za pogon strojev.

Ko doma pridelane hrane in naših domačih izdelkov iz dopolnilnih dejavnosti ne bo več, nas tuje korporacije ne bodo pomilovale z nizkimi cenami. Mi samo jim bomo dali možnost, da so gospodarji naše usode. Zato znižajte davke kmetom in dopolnilnim dejavnostim! Pa srečno! In hvala za trud! Vem, da vam uspe. Dobro vedno zmaga.”