Med sadnimi vrstami marmorirana smrdljivka najpogosteje dela škodo na hruškah, jablanah, breskvah, leski, kakiju in aktinidiji. Škodo povzroča tudi na vinski trti, na plodovkah (paradižnik, paprika, jajčevec, kumare) in stročnicah (fižol).

V pridelavi poljščin so najbolj ogroženi posevki soje ter koruze. Prehranjuje se tudi na številnih okrasnih rastlinah in grmovnicah ter na prosto rastočih drevesnih vrstah. Ličinke in odrasle stenice se prehranjujejo na brstih, listih, poganjkih in plodovih gostiteljskih rastlin. Z bodalom vbadajo v rastlinsko tkivo.

Na mestu vboda pride do razbarvanja kožice in nekroz. Posledica hranjenja na plodovih so tudi nepravilnosti v razvoju in iznakaženost plodov, udrte pege ter plutasto, grenko tkivo v mesu. Z izločanjem hlapljivih snovi neprijetnega vonja stenice onesnažijo plodove.

V Srednji Evropi razvije marmorirana smrdljivka na leto od enega do dva rodova. Prezimijo odrasle stenice, ki se združujejo v zimskih skrivališčih. Zatečejo se pod ostrešja stanovanjskih hiš, garaž in skladišč, najpogosteje jih najdemo skrite med okenskimi okviri, za roletami ali polkni. Spomladi se selijo v nasade ter na posevke, kjer se hranijo in dosežejo spolno zrelost. Po parjenju začnejo samice odlagati jajčeca v legla na spodnjo stran listov gostiteljskih rastlin. V posameznem leglu je od 20 do 30 jajčec. Po štirih do 12 dneh se iz jajčec razvijejo ličinke, katerih razvoj poteka prek petih razvojnih stopenj. Celotni razvoj od jajčeca do odrasle stenice traja od enega do 1,5 meseca, nanj pa vplivajo temperatura in prehranske razmere. Konec oktobra odrasle stenice upočasnijo aktivnost, se zberejo v zimskih skrivališčih in preidejo v mirovanje (diapavzo).

Dolgoročno se pričakuje, da se bodo domorodni koristni organizmi sčasoma prilagodili na novega tujerodnega škodljivca ter ga začeli omejevati na dopustno raven.