Zdrave rastline so temelj življenja, delovanja ekosistemov ter njihove varnosti in osnova za zagotavljanje zadostnih količin hrane. Škodljivi organizmi in bolezni uničujejo pridelke, zmanjšujejo razpoložljivost hrane ter zvišujejo njeno ceno. Trajnostno zdravje rastlin varuje okolje, gozdove ter biotsko raznovrstnost pred rastlinskimi škodljivimi organizmi, zmanjšuje učinke klimatskih sprememb in podpira napore za odpravo lakote, podhranjenosti in revščine v svetu.

Do leta 2050 bo treba nahraniti devet milijard svetovnega prebivalstva. Ob dejstvu, da je 80 odstotkov človekove prehrane že zdaj rastlinske in da so prizadevanja za omejevanje živil živalskega izvora ter reje živali za prehrano zelo intenzivna, obstaja verjetnost (nevarnost), da bo hrana že kmalu za mnoge nedosegljiva dobrina. Številni, tudi za človekovo zdravje nevarni škodljivci rastlin in bolezni pa se z migracijami širijo z nezadržno hitrostjo.

Bistveno višje hektarske donose lahko doseže sodobno kmetijstvo z uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) pod strogim nadzorom. Teh pa je iz leta v leto manj, za zatiranje določenih bolezni kmetje že nimajo na voljo nobenega učinkovitega preparata.

Vemo, da v drugih delih sveta, od koder EU uvaža ogromne količine različnih vrst hrane, ne poznajo posebej strogih omejitev pri uporabi sredstev za zdravljenje rastlin. Mnoge raziskave kažejo, da celo pridelki iz tamkajšnje ‘ekološke’ pridelave pogosto vsebujejo višje koncentracije ostankov FFS kot hrana, ki je pri nas pridelana na konvencionalni način.

Ko smo v vlogi potrošnika, vedno izbiramo najlepše plodove, ki nimajo pikic, brazgotin ali od žuželk požrtih listov.

Samooskrba Slovenije s hrano je ena najslabših v EU, uspe nam pridelati le za slabih 40 odstotkov hrane za lastne potrebe, od tega je okrog pet odstotkov ekološko pridelane. Kako je samooskrba s hrano pomembna, pa se je pokazalo v teh dneh, ko so bile čez noč sprejeti nekateri ukrepi, tudi zaprtje meje z Italijo. Že naslednje jutro je nekatere “bolela glava” zaradi skrbi, kaj bo.

Že v prihodnjih 25 letih bo torej treba po izračunih svetovne organizacije za kmetijstvo FAO pridelati toliko hrane, kot smo je pridelali v zadnjih 10.000 letih skupaj, kar pa brez uporabe sredstev za varstvo rastlin, ki rastlinam omogočajo zdravo rast, ne bo mogoče.

Brez kmetov ni ni kruha ne piškotov

Vprašanje pa je, kako dolgo še, kajti najbrž ne bo ostalo samo pri sloganu enega od nemških kmetov, ki je na svoj traktor pripel napis Brez kmetov ni piškotkov, ker brez kmetov tudi kruha ne bo!«

Še manj kruha bo, če ti kmetje ne bodo imeli na voljo učinkovitih sredstev za varstvo rastlin, s katerimi bi se lahko uspešno borili proti številnim boleznim in škodljivcem, ki zadnja leta še posebej močno napadajo žita. Mikotoksini plesni prizadenejo žita ter negativno vplivajo tako na zdravje ljudi kot živali oziroma so lahko vir alergijskih reakcij in celo zastrupitev. Prav žita pa za večji del človeštva predstavljajo prehransko bazo, kar pomeni, da ima razvoj plesni lahko pogubne učinke na našo prehransko piramido. Toda kmetje imajo na voljo čedalje bolj omejen nabor izdelkov za zaščito rastlin. Za zdravljenje fuzarioz na žitih v letu ali dveh ne bomo imeli nobenega učinkovitega pripravka.

Sodobni postopki registracije sredstev za zdravje rastlin sledijo željam po varnosti, brez negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi, zato postajajo vse zahtevnejši. Razvoj in uvajanje bioloških sredstev za zdravje rastlin ne bosta mogla nadomestiti izpada sintetičnih.

Do lepih in sijočih pridelkov, ki nam jih na brezhibnih fotografijah ponujajo reklamna sporočila trgovcev, lahko pridemo s kompleksnim agronomskih znanjem od izbire semena, razvoja pravih sort, do agrotehničnih ukrepov ter upoštevanja spremenjenih klimatskih razmer in drugih rastnih pogojev ter tudi z uporabo ustreznih sredstev za varstvo rastlin.