“Črede naših kmetov, predvsem rejcev drobnice, so lahka tarča za mojstre plenjenja, zato so napadi vse pogostejši, škode pa vse večje. Res je tudi, da imajo rejci nekaj možnosti – predvsem v okviru kmetijskih subvencij – za preprečevanje ali vsaj znižanje te škode, a za marsikoga je to zaradi različnih razlogov neizvedljivo,” pravi Jani Mlekuž, kmetijski svetovalec KGZ Nova Gorica, izpostava Tolmin.

“Dokler so živali vhlevljene, škod praviloma ni, na paši pa se zadeve spremenijo. Tako so letos kljub nekoliko poznejši paši na naših pašnikih že napadli tako medved kot volk in šakal.”

“Medved si je na Bovškem privoščil dve ovci, po kateri je šel kar v hlev, po dveh napadih volkov so našteli 13 kadavrov drobnice, najbolj aktivni pa so bili šakali, ki so v 20 napadih poklali 63 glav predvsem mlajše drobnice.”

Če tem številkam prištejemo še škodo, ki jo na travnih površinah naredi jelenjad, ki si je v zadnjih desetletjih tudi izborila domovinsko pravico, potem ni čudno, če se ljudje začnejo spraševati o smislu svojega početja na svoji ali najeti zemlji. “Še posebej če morajo pri vseh težavah poslušati ali prebirati še umovanja, da pravzaprav ne razumejo zakonitosti narave. Oni, ki so podedovali znanja in vedenja vseh tistih, ki so izkrčili te naše skromne doline in grape, ki so ustvarili tisto, čemur ponavadi rečemo urejena krajina, ki so vse to počeli s pretanjenim posluhom za naravne ritme! Ti ljudje da ne razumejo zakonitosti narave? Ravno oni dobro vedo, da so ravnotežja v naravi krhka in se predvsem zaradi posegov človeka zlahka podirajo. In občutek imajo, da se ta ravnotežja v primeru zveri in škode po njih podirajo v njihovo škodo. A za to so še najmanj krivi medved, volk, ris in šakal. Veliko pomembnejše so odločitve ljudi!”

Ne spreglejte knjige REJA OVC IN KOZ. Polistate in naročite jo s klikom na naslovnico.