Evropska unija s Skupno kmetijsko politiko podpira pridelavo visoko kakovostne in varne hrane, z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov ob hkratnem kar največjem možnem zmanjšanju vseh oblik onesnaževanja.

Skupna kmetijska politika 2023-2027 zagotavlja podporo pri uvajanju praks, s katerimi se kar najbolj zmanjša negativni vpliv kmetijstva na okolje in podnebje, ter pri prehodu na bolj trajnostne modele kmetovanja. 

Intervencija IRP19 spodbuja kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.

S sredstvi iz tega ukrepa se nagrajuje kmete za ohranjanje naravnih virov in zagotavljanje javnih dobrin, ki koristijo državljanom, vendar se ne odražajo v tržnih cenah.

Intervencija je pomembna tudi z vidika naraščajočega povpraševanja po lokalno proizvedenih ekoloških proizvodih. V Sloveniji je povpraševanje bistveno višje od ponudbe, zaradi tega je preusmeritev v ekološko kmetovanje pomembna za razvoj lokalnih trgov, predstavlja tržno priložnost za pridelovalce in spodbuja k večjemu vključevanju v shemo kakovosti Ekološko kmetovanje.

V času, ko na ekoloških kmetijah v jeseni poteka spravilo pridelkov, je treba razmišljati tudi o skladiščenju. »Po spravilu zelenjave se dogajata v pridelku dva pomembna procesa, to je transpiracija ali izguba vode in dihanje ali oksidacija, ki povzročata staranje pridelka. Na te procese vplivata temperatura skladiščenja in relativna vlaga. Cilj skladiščenja je, da se te procese upočasni, kar se naredi z znižanjem temperature in zadrževanjem optimalne vlažnosti.

Pri spravilu zelenjave za skladiščenje moramo biti pozorni na dve stvari: zelenjava mora biti optimalno zrela ter zdrava in nepoškodovana. Nekatere vrste zelenjadnic so odporne na mraz, zato lahko z malo zaščite ostanejo na prostem vso ali večino zime. To so peteršilj, pastinak, prezimne sorte ohrovta, brstični ohrovt in prezimni por. Ne glede na vrsto zelenjave in dolžino skladiščenja je izjemno pomembno, da je zelenjava za ta namen zrela, zdrava in nepoškodovana ob spravilu,« svetujeta Marijana Kos in Barbara Jugovic s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana.

Eden od tradicionalnih, a še vedno aktualnih načinov skladiščenja, je tudi zasipnica.

V zasipnicah običajno skladiščimo krompir, repo, kolerabo, strniščno korenje, gomoljno zeleno, peso, črno redkev, včasih pa so tako skladiščili tudi manjše količine jabolk. Paziti moramo, da jo postavimo na mesto, kjer ni nevarnosti, da bi vanjo lahko vdrla voda oz. bi voda ob večjih padavinah lahko zastajala. Zasipnico lahko uredimo tudi na delu vrta, in sicer tako, da izkopljemo približno meter globoko jamo, jo obložimo z listjem in slamo, korene ali gomolje položimo v jamo, jih pokrijemo z listi ali slamo ter vse skupaj zasujemo z zemljo. Na vrh zasipnice položimo travno rušo oziroma slamo. S tem preprečimo zamakanje kupa. Kadar pričakujemo večjo škodo zaradi miši ali divjadi, moramo pridelke v zasipnici zavarovati s primerno mrežo. Z vseh strani jo je treba obdati z mrežo s čim manjšimi kvadratki, ker se le tako prepreči škodo.

Čas shranjevanja pridelkov v zasipnicah je odvisen od mnogih dejavnikov, optimalno za pridelke pa je: pesa 1–3 mesece, korenje 4–6 mesecev, gomolji zelena 3–4 mesece, hren 10–12 mesecev, podzemna koleraba 2–4 tedne, koreni peteršilja 2–6 mesecev, krompir 5–8 mesecev, repa 4–5 mesecev.