Za nekatere sheme kakovosti rejci lahko pridobijo tudi neposredna plačila programskega obdobja Skupne kmetijske politike 2023-2027.

V SKP 2023-2027 so neposredna plačila za seneno prirejo. Višina plačila za izvajanje operacije Senena znaša 148,37 evra na hektar letno, in sicer ne glede na to, ali se na kmetijskem gospodarstvu izvaja samo senena prireja mleka ali samo senena prireja mesa ali senena prireja mleka in senena prireja mesa. Gre za letno podporo za prehod na seneno prirejo, ki krije dodatne stroške in izpad dohodka zaradi prevzema obveznosti.

Evropska komisija pa je nedavno v Uradnem listu Evropske unije objavila izvedbeno uredbo v zvezi z vpisom zajamčene tradicionalne posebnosti v register Unije za zajamčene tradicionalne posebnosti („Seneno meso“ (ZTP)), s katero je zaščitila »seneno meso« kot zajamčeno tradicionalno posebnost.
Vlogo za zaščito »senenega mesa« je leta 2020 na ministrstvo vložila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, v času postopka zaščite t. i. senenega mesa pa so proizvajalci senenega mesa in senenega mleka ustanovili Zavod seneno meso in mleko.
Kmetijsko ministrstvo je seneno meso prehodno začasno zaščitilo in leta 2023 na Komisijo poslalo vlogo za registracijo senenega mesa na nivoju EU.

Zahteve

Za seneno meso goveda, drobnice in kopitarjev je značilno, da se proizvaja po tradicionalnih proizvodnih postopkih, saj je kombinacija krmljenja sena in paše ter ima prednosti, ki so značilne za seneno mleko in pašno meso.

Senena prireja mesa je izrazito lokalno orientirana, z visokim deležem travniške krme (paša in seno), predstavlja tradicionalni pristop pri reji živali in je izredno trajnostno naravnana, saj varuje podnebje, tla in spodbuja biotsko raznovrstnost.

Za prirejo senenega mesa se zahteva paša živali, ki mora v času vegetacijske dobe trajati minimalno 120 dni, pozimi pa se živali krmijo pretežno s suho voluminozno krmo. Kot dopolnilno krmo se lahko uporabljajo sveže križnice, koruza, žita in korenovke, kot so sveža ogrščica, svež oves, sveža koruza, krmna pesa, prepovedana pa je uporaba fermentirane krme, kot npr. silaža krmnih rastlin, silirano zrnje žit, okrogle bale v foliji ipd. ter uporaba živali in krmil, ki so gensko spremenjena.
Rejci, ki želijo uporabljati ime seneno meso, se morajo pri certifikacijskem organu predhodno certificirati in pridobiti certifikat, ki potrjuje, da njihova prireja poteka skladno z zahtevami, predpisanimi v specifikaciji.
Certificiranje izvajajo trije certifikacijski organi: Bureau Veritas, Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor ter Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru.
Seneno meso je že 30. slovenski proizvod, registriran pri Evropski komisiji.
Avstrija je že leta 2016 pri Evropski komisiji zaščitila ime »seneno mleko« v nemškem, angleškem, španskem, francoskem in italijanskem jeziku. Ker je seneno mleko zaščiteno kot zajamčena tradicionalna posebnost in njegova proizvodnja ni geografsko omejena, se na pobudo slovenskih rejcev in po zaključenem postopku pri Evropski komisiji od leta 2022 ime »seneno mleko« (krav, ovac in koz) lahko uporablja tudi v slovenskem jeziku.