Letos skoraj ni pridelovalne površine, kjer ne bi stoječa voda ali še huje poplave zemlji naredile veliko škode. Mnogi se sprašujejo, kako tudi zemlji zdaj pomagati, da bo vsaj v naslednjih letih spet dajala hrano ljudem in živalim.

Miša Pušenjak iz KGZ Maribor pravi, da ravnamo nekoliko drugače, če so čez naše njive, vrtove tekle vode iz rek ali potokov, ali pa je na njej stala meteorna voda, voda dežja, ki preprosto ni več mogla odtekati v zemljo, saj je bila ta napita.

Če je zemljišče preplavila voda potokov in rek, je nujno, da se odstrani mulj in vse nanose. Samo kadar ste povsem prepričani, da v teh muljih ni bilo neželenih snovi (težke kovine, nafta, fekalije, FFS …), potem lahko, če seveda želite, sejete prezimne posevke. Bolje pa je posejati rastline za zeleni podor. Če obstaja sum, da so v zemlji presežene vrednosti dovoljenih težkih kovin, potem pa je ta ukrep nujen.

“Vsekakor damo zemljo, na kateri je voda stala dalj kakor teden dni, tudi ponovno v analizo, saj ne vemo, kaj se je zgodilo s hranili, tudi pH je lahko spremenjen. Od pH tal pa je odvisen tudi sprejem težkih kovin v rastline in seveda samo delovanje mikroorganizmov, s tem pa razvoj, odpornost in pridelek gojenih rastlin.

V primeru stoječih meteornih voda je možno preživele rastline tudi ohraniti, potrebno pa je vedeti, da bo potrebna veliko bolj natančna skrb zanje. Zemljo najprej prerahljamo, saj je zagotovo močno zbita. To seveda naredimo, ko se dovolj osuši (se ne oprijema obutve in orodja).

Še pred tem lahko, kjer je to izvedljivo brez dodatne poškodbe zemljišč, rastline okrepimo z biostimulansi. Na tržišču jih je veliko, gre za izvlečke rastlin ali morskih alg in pripravke, ki vsebujejo aminokisline. Rastline je potrebno tudi zaščititi s sredstvi za varstvo rastlin, pri tem moram poudariti, da tako v ekološki kakor v konvencionalni pridelavi uporabljamo samo sredstva, ki so registrirana za posamezno rastlino in izbran namen (bolezen, škodljivec). Biostimulanse in večina sredstev za varstvo rastlin lahko kombiniramo. Pri vrtninah bi opozorila, da je v kapusnicah in papriki veliko bolj verjeten napad bakterijskih bolezni kakor glivičnih. V primeru poplav pa je res potrebno biti previden, kaj in če sploh bomo ohranili.

Če se boste odločili, da pridelke ohranite, potem letos izjemoma svetujem, da rastline, ki bodo še rastle, dognojite. Pri tem je kompost tisti, ki bo deloval razmeroma hitro. Gnoj je organsko gnojilo, ki potrebuje vsaj nekaj časa, da so hranila iz njega dostopna rastlinam. V skrajnem primeru pa lahko uporabite tudi kupljena organska gnojila, saj je marsikomu tudi kompost odneslo.
Marsikje je odneslo tudi zgornjih 10 cm ali celo več rodovitne prsti. V tem primeru res raje kakor vrtnine posejte rastline za zeleno gnojenje. Za križnice je znano, da so imajo močan revitalizacijski potencial. Križnice in detelje s svojimi koreninami tudi naravno prerahljajo prst, pod določenimi pogoji naj bi imele tudi saniteten učinek. Zato je moj nasvet, da se letos odrečemo prezimnim vrtninam in zemljo raje osvežimo z rastlinami za zeleno gnojenje. Če sumite na onesnaženje, potem jaz teh rastlin ne bi zadelala v tla, ampak bi njihove rastlinske dele odložila celo med mešane odpadke.
Za zemljišča, kjer bodo analize pokazale vsebnost težkih kovin, pa bodo drugi strokovnjaki povedali, koliko let se na njih ne sme pridelovati hrana. Lahko pa povem naše izkušnje izpred desetih let, ko je Drava prinesla veliko onesnaženih naplavin. Klub odstranjevanju mulja so analize skoraj povsod kazale presežene vrednosti težkih kovin v tleh, v analizah užitnih delov krompirja, listnatega ohrovta in solate pa nismo našli prisotnosti težkih kovin.
Ureditev pH (med 6 in 7), zračna, dobro strukturna zemlja in dovolj organske snovi v zemlji so velika pomoč pri tem, da boste vsaj v naslednjih letih lahko varno pridelovali vrtnine,” svetuje Miša Pušenjak.

Preko zime letos vrtnin ne pridelujte, če niste popolnoma prepričani, da ni bilo onesnaženja.