V tehnoloških navodilih za kmete, ki so jih prizadele poplave, so glede travinja na KGZS pripravili naslednje nasvete.

Na poplavljenem trajnem in sejanem travinju, kjer je površine zalila čista voda, se lahko pase ali kosi za sveže, ko voda odteče in je zemljišče primerno osušeno.

Če je voda nanosila večje količine zemlje, kmetje lahko to zemljo poravnajo in posejejo novo travno rušo. To naj se opravi takoj, ko bo primerna vlaga za obdelavo s stroji, saj je pravi čas za setev konec avgusta in v začetku septembra. Obnova travne ruše z dosejavanjem naj bo izvedena vsaj do 15. septembra, če je le možno.

Travniki so bili ponekod poplavljeni le do višine nekaj deset centimetrov, na nekaterih območjih pa je voda na travniške površine prinesla naplavine. Sanacija teh površin je možna, ko se umakne voda in ko se tla toliko osušijo, da je možen dostop z mehanizacijo. Poseben problem predstavljajo naplavine, ki jih bo potrebno odstraniti. To odstranjevanje je odvisno od količin in vrste naplavin. Naplavine odstranimo ročno, kjer pa to ne bo zadoščalo, bo potrebno uporabiti mehanizacijo. Če ob odstranjevanju naplavin poškodujemo travno rušo, na ta mesta vsejemo novo travno-deteljno mešanico.
Če je bilo travinje pred poplavo pokošeno ali popaseno in je mulja malo, niso potrebni nobeni dodatni ukrepi. Če je bila na poplavljenih travnikih trava visoka od 10 do 15 cm, se po odstranitvi nanešenega materiala priporoča, da se travnik prečeše ali prebrana.

Česanje oz. brananje travnika vpliva na to, da se trava odlepi od tal, kar omogoči lažjo košnjo ali mulčenje, ki morata biti izvedena na višini vsaj 5 cm.

Če je travna ruša visoka in močno onesnažena z blatom in prstjo, je priporočljivo opraviti čistilno košnjo, travne ostanke pa odpeljati na kompostni kup. V primeru onesnaženja z drugim snovmi, kot so fekalije, olje, nafta in podobne snovi, pa je potrebno ravnati s posebno skrbnostjo in odstraniti ostanke.
V primeru nižje trave in manjše onesnaženosti jo je možno tudi zmulčiti in počakati, da travna ruša ponovno zraste. Pozorni moramo biti tudi na višino travne ruše v prehodu v zimo, saj je ne smemo pustiti previsoke zaradi možnega pojava zimske plesni, ki nam bo v prihodnjem letu močno znižala pridelek in kvaliteto.

Za siliranje je potrebno pokošeno travno maso raztrositi in silirati dovolj uvelo, saj se na ta način vpliv onesnaženja močno zmanjša.

Izkušnje kažejo, da trava, onesnažena z blatom, ni primerna za siliranje in prehrano živali.

Jesenska trava se zaradi majhne vsebnosti sladkorjev in zaradi slabših razmer za venenje že tako težko silira, če je krma onesnažena z zemljo, bo siliranje še težje.

Pričakujemo, da se bodo v silaži razvili klostridiji in da bo zaradi tega silaža močno zaudarjala, da bo imela slabo beljakovinsko in energijsko vrednost in da jo bo živina nerada uživala.

Pašniki
Na poplavljenih pašnih površinah, kjer je bila čista voda, se živina lahko pase, vendar šele, ko se bodo površine primerno osušile. Če je travna ruša velika in močno onesnažena z blatom, prstjo, muljem, je priporočljivo opraviti čistilno košnjo, travne ostanke pa odpeljati na kompostni kup. Če pa sumimo, da so bile v poplavljeni vodi primešane fekalije, nafta, gnojnica, gnojevka ipd., take površine niso primerne za pašo. Tako travo zmulčimo ali pokosimo in jo odstranimo s pašnika, saj takšna krma ni primerna za živali. Pašnike se bo uporabilo lahko šele za naslednji obhod.
Podobno kot pri travnikih je potrebno s površine pašnikov odstraniti tudi naplavine. Pregledati in popraviti je potrebno ograjo in pašno opremo. Pašniki v višje ležečih predelih, kjer jih je poplavila samo voda in je travna ruša poležana, so primerni za pašo, vendar šele, ko se bodo površine primerno osušile.