Na manjših kmetijah se vzreja pitovnih piščancev za meso v zadnjih letih povečuje, tako za lastno porabo kot tudi zaradi vse večjega povpraševanja med potrošniki. Za marsikatero kmetijo to predstavlja dokaj dober dodatni zaslužek. V manjših jatah se doma vzrejeni piščanci v glavnem pitajo na višjo težo, rastejo počasneje in imajo meso, ki je po mnenju večine uporabnikov okusnejše kot iz intenzivnih rej. Potrošniki se vse bolj zanimajo za pogoje reje, v katerih se pitajo živali, veliko jim pomeni dobrobit živali, zato narašča tudi povpraševanje po na paši vzrejenih piščancih.

Jasmina Slatnar, specialistka za živinorejo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana, za manj intenzivne in manjše reje svetuje ekstenzivno zaprto rejo – piščanci se redi v talni reji, v zaprtih prostorih brez ali z manjšo možnostjo izhoda v izpust. pri pašni reji imajo piščanci podnevi možnost izhoda na pašnik. Kot tretja možnost pitanja piščancev po načelih ekološke reje.

Krmljenje pitovnih piščancev

“Piščanci za pitanje v obroku potrebujejo energijo – predvsem koruza, manj pšenica in druga žita. Beljakovine se v obroke dodaja v obliki stranskih produktov – oljnic npr. sojinih, sončničnih in ogrščičnih tropin. Uporabimo lahko tudi zrnate stročnice (soja, grah, bob, sladke lupine), vendar v omejenem obsegu zaradi snovi, ki zavirajo delovanje prebavnih encimov. Tudi piščanci za dobro rast potrebujejo aminokisline, minerale ter vitamine. Katero krmo in kakšne krmne mešanice uporabimo, je odvisno od intenzivnosti in načina reje, stopnje samooskrbe s krmo in naravnih danosti.

Pitovne piščance lahko krmimo s popolnimi krmnimi mešanicami – piščanci dobijo s takimi mešanicami vsa potrebna hranila v pravilnih razmerjih za rast. Lahko doma pridelano ali dokupljeno koruzo in žita mešamo z dopolnilnimi krmnimi mešanicami (DKM), ki vsebujejo pretežno beljakovine, aminokisline in mineralno-vitaminske mešanice (MVD). Dopolnilno krmno mešanico, ki vsebuje samo minerale in vitamine ter manjkajoče aminokisline pa uporabimo, če imamo doma vse potrebne surovine oz. krmo (koruzo in/ali žita, krmo bogato z beljakovinami).

Krmljenje samo z doma pridelano krmo je primernejše za ekstenzivne načine pitanja. Iz domačih ali dokupljenih surovin lahko sami pripravimo mešanice – npr. 32 % koruze, 30 % sojinih pogač, 15 % pšenice, 10 % ovsa, 10 % graha in 3 % MVD. Oves se za pitanje priporoča v obrokih z veliko energije, saj vsebuje veliko surove vlaknine, vsebuje pa tudi lahko prebavljiv škrob in maščobe. Pogosto se krmi tudi štarter ali finišer, ki se mu dodaja nezmleta žita.

V začetku pitanja mešamo manj žit s popolnimi mešanicami, proti koncu pitanja pa več. Za piščance se uporablja manj grobo mleta krma kot za nesnice. Doma lahko krmimo piščance tudi s koruzo in žiti, dokupimo MVD, beljakovine pa krmimo v obliki zelene krme, paše, posušenih detelj, zrezanega sena, kuhanega krompirja, sadja in zelenjave z vrta (razen rdeče pese, ki zmanjša prebavljivost ostale krme). Pri takem načinu pitanja piščanci počasneje priraščajo. Ne priporoča se pitanje daljše od treh mesecev.

Vzreja od dan starih piščancev

Zahtevajo se primerno ogreti prostori – prvi dan 35 °C, prvi teden 32 °C, drugi teden 29 °C, peti teden 20 °C. Ob vselitvi se priporoča napajanje s svežo, čisto in ogreto vodo na 17–18 °C. Prvo krmo damo tri ure po vselitvi (štarter), večkrat po malo, na plitve krožnike ali na pladnje od jajc.

Za dobro vzrejo piščancev je treba poleg pravilne prehrane in dobre oskrbe z vodo zagotoviti tudi ustrezne pogoje, hlevi morajo biti ogreti vsaj na 20 °C, saj v prehladnih prostorih piščanci nehajo priraščati. Potrebno je poskrbeti tudi za čist in suh nastilj, da se prepreči žulje na prsnem košu in nogah, razmnoževanje zajedavcev, dihalne in druge bolezni. Osvetlitev mora biti enakomerna po vsem hlevu in je odvisna od starosti piščancev – na začetku je osvetlitev daljša, proti koncu pitanja krajša, v povprečju jim moramo zagotoviti 17 ur svetlobe/dan in 7 ur teme.

Hlevi morajo biti dobro prezračeni – vlažnost v hlevu ne sme biti višja kot 70 %, previsoka vlaga v hlevu zmanjša priraste, poslabša operjenost piščancev in povečuje možnosti za pogin. V manjših hlevih se zrači z odpiranjem oken in drugih odprtin, v večjih pa z ventilatorji. Piščanci so občutljivi na prepih,” svetuje Jasmina Slatnar. Fotografijo je prispeval Matej Lončar, KGZ Ljubljana, enota Vrhnika.

V sklopu SN SKP 2023-2027 za rejo najmanj 500 pitovnih piščancev rejcu pripada subvencija v višini 44,14 evrov/GVŽ (manjša gostota naselitve) oz. 31,29 evrov/GVŽ (obogatitveni material). Podpora je letna in krije dodatne stroške in izpad dohodka zaradi prevzete obveznosti.