Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že večkrat opozorila na neustrezno strukturiranost in neuravnoteženo porazdelitev investicijskih sredstev v okviru javnih razpisov za ukrepe skupne kmetijske politike.

Ob tem je kritično ovrednotila aktualno subvencijsko politiko, ki po dostopnih podatkih sistemsko favorizira večje upravičence, zlasti pravne osebe in velika kmetijska gospodarstva. Ti subjekti obdelujejo manj kot 10 % vseh kmetijskih zemljišč, a kljub temu prejmejo 30 do 40 % vseh investicijskih sredstev.

»Tovrstna porazdelitev sredstev ni v skladu z dejansko strukturo slovenskega kmetijstva, saj so za prehransko varnost, trajnostni razvoj podeželja ter ohranjanje kulturne krajine ključnega pomena predvsem male in srednje kmetije, ki predstavljajo večino pridelovalcev in skrbnikov zemljišč. Da omenjena problematika ostaja aktualna, opozarjajo tudi kmetijske nevladne organizacije, saj se trendi iz preteklega obdobja nadaljujejo tudi v letu 2025. Izvedba in načrtovanje razpisov še naprej sistemsko favorizirata večja podjetja, ki pa praviloma niso glavni nosilci prehranske samooskrbe v Sloveniji,« poudarja državni svetnik Branko Tomažič.

Po razpoložljivih podatkih podjetja obdelujejo približno 7 % kmetijskih zemljišč in ustvarijo okoli 10 % standardnega outputa, kljub temu pa so v posameznih razpisih prejela nesorazmerno visoka sredstva. V enem izmed zadnjih razpisov za investicije jim je bilo namenjenih kar 19 milijonov evrov, kar je skoraj enakovredno sredstvom, ki so namenjena celotnemu hribovskemu in gorskemu območju v celotnem programskem obdobju.

Predstavniki Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije opozarjajo, da je za gorska območja v okviru Strateškega načrta SKP 2023–2027 skupno predvidenih manj kot 23 milijonov evrov, od tega pa je bilo do danes razpisanih zgolj 7 milijonov evrov. Takšna porazdelitev kaže na izrazito neravnotežje v kmetijski podporni politiki in odpira vprašanje učinkovitosti in pravičnosti porabe javnih sredstev.

Male in srednje kmetije obdelujejo približno 75 % vseh zemljišč v uporabi in prispevajo okoli 60 % celotne vrednosti kmetijske proizvodnje. Te kmetije so tudi ključni dobavitelji osnovnih živil za zadruge in domače potrošnike, s čimer neposredno prispevajo k prehranski samooskrbi države.

Nasprotno pa je znaten delež proizvodov večjih podjetij namenjen izvozu, kar zmanjšuje njihov pomen za slovenski trg.

Neenakost tudi v preteklem programskem obdobju

Podatki iz preteklega programskega obdobja tudi potrjujejo neenakost. Podjetja so namreč prejela 21 % vseh sredstev za naložbe, velike kmetije 55 %, medtem ko so male in srednje kmetije prejele le 22 % sredstev, čeprav ravno one nosijo glavno breme proizvodnje v težjih pogojih in na razpršenem ozemlju. Tudi odprti razpisi v okviru SN 2023–2027 sledijo dosedanji praksi, saj postavljajo visoke vstopne pragove, predvsem v hektarjih, ki manjše kmetije sistematično izključujejo. Po navedbah nevladnih organizacij MKGP ni zagotovilo ustreznih analitičnih podlag, ki bi takšno razdelitev upravičevale.

Zaradi zapletene birokracije, neustrezno določenih minimalnih vrednosti naložb, prezrtih lastninskih posebnosti in previsokih tehničnih zahtev so številne manjše kmetije izključene iz javnih razpisov. Posledično je posodobitev njihove kmetijske dejavnosti pogosto mogoča zgolj z dohodki izven kmetijstva, kar ogroža generacijsko prenovo in dolgoročno zmanjšuje vitalnost podeželja.

Nevladne organizacije, ki delujejo na področju kmetijstva, so v zadnjih mesecih večkrat opozorile tudi na netransparentno načrtovanje razpisov ter odsotnost analiz učinkovitosti posameznih intervencij. Ugotavljajo, da obstoječi pristopi in razpisne sheme temeljijo na zastarelih modelih, ki so že v preteklosti prispevali k zmanjšanju stopnje prehranske samooskrbe, ta trend pa se nadaljuje tudi v novem programskem obdobju.

Glede na to da MKGP pripravlja četrto spremembo SN 2023–2027, je prav, da se izve, kako je z aktualnim stanjem investicijskih razpisov v kmetijstvu ter z načrtovanimi razpisi za obdobje 2025–2027, vključno z ocenami učinkov dosedanjih dodelitev sredstev.