Franjo Potočnik iz Mojstrane rad hodi na Triglav. Zelo rad! Bila so leta, ko se je na slovenski vrh povzpel prav vsak dan, zdaj pa se, kot pravi, malo zavira, in gre včasih samo do Kredarice – v tem primeru je ob osmih zjutraj že doma.

Najraje namreč hodi ponoči, čeprav zaradi tega podnevi na spi. “Če človek dobro požene kri po žilah, ne more spati,” meni Franjo. Jeseni si bo nadel osmi križ in nekako do takrat bo “pod streho” tudi njegov tisoči vzpon na Triglav. Seveda za takšne redne obiskovalce obstaja posebna knjiga vpisov, v katero se podpisuje tudi ostalih 22 članov Društva prijateljev Triglava. Dva od njih, Silva in Zvone Frantar, sta ga pospremila na torkovi poti gor in dol. Ker so s hojo začeli že ob dveh ponoči, so se izognili tudi vročini.

Franjo Potočnik za vzpon na Triglav ne vzame malice, le vodo, zato je njegov nahrbtnik v primerjavi z drugimi planinci domala prazen. Ker pozna vsak kamen, vsako korenino, vsak korak, se vprašanjem glede tega samo nasmiha. Zdravje mu služi, kondicijo ima odlično in želimo mu, da bi bilo še dolgo tako.