Prvo letošnjo oceno stroškov pridelave pšenice in ječmena na podlagi modelnih kalkulacij je pripravila Barbara Zagorc, univ. dipl. inž. agr., Kmetijski inštitut Slovenije.

V sezoni 2020/21 so na 4-odstotno rast stroškov pridelave pšenice in 2-odstotno rast stroškov pridelave ječmena pomembno vplivale predvsem višje cene goriva.

Ocenjeni stroški pridelave pšenice pri pridelku 6,0 t/ha so 155 EUR/t in stroški pridelave ječmena pri pridelku 5,5 t/ha so 154 EUR/t.

Ocene stroškov pridelave pšenice in drugih kmetijskih pridelkov iz standardnega nabora modelnih kalkulacij KIS (MK KIS) so izdelane ob predpostavki nespremenjenih vhodnih in drugih količinskih parametrov v določenem časovnem obdobju (npr. pri enakih pridelkih, gnojilnih normah). Vključujejo vse stroške, povezane s pridelavo (spremenljivi stroški, stroški dela, stroški amortizacije). Predpostavljeni vhodni parametri naj bi odražali pridelovalne razmere pri vnaprej določeni ciljni skupini pridelovalcev. Modelne kalkulacije so reprezentativne za večje pridelovalce ob upoštevanju tehnologij, ki so skladne z načeli dobre kmetijske prakse in varovanja okolja.

Najpomembnejša upoštevana tehnološka izhodišča pri pridelavi pšenice in ječmena: velikost poljine 1 ha, oddaljenost od parcele 1 km; poraba semena 220 kg/ha pri pšenici in 200 kg/ha pri ječmenu; izbrane sorte pšenice ustrezajo kakovostnemu razredu A/B1; pri gnojenju upoštevane smernice za strokovno utemeljeno gnojenje: pšenica (NPK=155:71:123); ječmen (NPK=136:65:112); vlaga ob žetvi 14,1 %, sušenje; škropljenje s fungicidi (2-krat) in z insekticidom (1-krat). Upoštevani tehnologiji pridelave v običajnih letih omogočata pridelek pšenice 6 t/ha, kakovostnega razreda B, in pridelek ječmena 5,5 t/ha.

Na rast stroškov pridelave pšenice in ječmena letine 2021 so pomembno vplivale predvsem za slabo četrtino višje cene goriva. Ocenjeni stroški pridelave pšenice pri pridelku 6,0 t/ha so 155 EUR/t in stroški pridelave ječmena pri pridelku 5,5 t/ha 154 EUR/t.

V strukturi skupnih stroškov pridelave strnega žita sicer največji posamičen strošek v povprečju predstavljajo gnojila, sledi seme in sredstva za varstvo rastlin (FFS). Zelo pomembna skupina stroškov pri pridelavi so še najete storitve (setev, kombajniranje, analiza pšenice in sušenje). V strukturi so zelo pomembni tudi stroški domačih strojnih storitev (letna amortizacija strojev in gorivo, vzdrževanje ipd.). Cene NPK gnojil ob setvi jeseni 2020 so bile še vedno višje kot ob setvi predhodne letine. Njihova pospešena rast pa se je začela šele ob koncu leta 2020, zato spremembe cen gnojil na stroške pridelave strnega žita niso imele tolikšnega vpliva, kot ga bodo imele pri poznih posevkih. Spremembe cen drugih pomembnejših dejavnikov pridelave so po trenutno dostopnih podatkih večinoma zmerne. Seme pšenice se je podražilo (+2 %), seme ječmena pa naj bi bilo nekaj odstotkov cenejše (–2 %). Posodobitev nabora sredstev za varstvo rastlin (mnogim FFS je v letu 2021 poteklo dovoljene za uporabo) je vplivala na povečanje stroškov FFS pri pšenici (+13 %) in na njihovo zmanjšanje pri ječmenu (–5 %). Pri oceni stroškov domačega dela je upoštevana napoved letne rasti plač po pomladanski napovedi UMAR, ki je 0,4-odstotna.

Stroški domačega dela so obračunani na ravni povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, upoštevani pa so vsi tisti stroški, ki zagotavljajo enako socialno varnost in pravice iz dela, kot jih imajo v povprečju drugi delavci. Ta predpostavka pomeni, da če je vrednost pridelave (tržna vrednost in subvencije) vsaj na ravni skupnih stroškov pridelave, je dohodek pridelovalcev pšenice primerljiv s povprečno doseženimi dohodki v Sloveniji – pridelovalci dosegajo tj. paritetni dohodek. V prvih ocenah stroškov pridelave pšenice (pri pridelku 6 t/ha) letine 2021 je upoštevana bruto vrednost ure približno 12,44 EUR/h, od tega: domače delo (neto): 6,97 EUR/h, socialna varnost (PIZ, ZZ, SV): 2,91 EUR/h (pšenica: 53,8 EUR/ha) in nadomestila ter regresi (nadomestilo za malico, regres za dopust): 2,55 EUR/h (pšenica: 47,2 EUR/ha).

Stranski pridelek (slama) je v modelnih kalkulacijah za pšenico in ječmen iz standardnega nabora ovrednoten na podlagi stroškov spravila. Stroški spravila slame so upoštevani v skupnih stroških pridelave pšenice (stroški skupaj), hkrati pa so upoštevani v enaki višini tudi na prihodkovni strani oziroma kot odbitna postavka pred izračunom stroškov na enoto proizvoda (tj. LC-lastna cena). Zaradi predpostavljene metode določitve vrednosti stranskega pridelka vrednost slame ne vpliva na LC. Lahko bi veljala tudi predpostavka, da slamo pustimo na njivi. V tem primeru bi verjetno morali upoštevati nekoliko višje stroške kombajniranja (s sekanjem slame), dodati stroške zadelave slame v tla (čeprav bi to pri nekaterih pridelovalcih že lahko bil strošek naslednje kulture, npr. ajde, prosa ali pa ozelenitve) in hkrati upoštevati prihranek hranil, ki se sprostijo iz slame.

V nadaljevanju prikazujemo preglednico s ključnimi stroški pridelave pšenice pri pridelku 6,0 t/ha s spravilom slame in variantno tudi stroške pridelave pšenice brez spravila slame ter stroške pridelave ječmena pri pridelkih 5,5 t/ha in 6,0 t/ha.

V letu 2021 se je po prvih ocenah vrednost subvencij (osnovno plačilo, plačilo za zeleno komponento, proizvodno vezano plačilo, vračilo trošarine) zmanjšala za dobre 3 %, kar je predvsem posledica manjše ovojnice za proizvodno vezana plačila. Odkupne (prodajne) cene kmetijskih pridelkov se oblikujejo na trgu kot posledica ponudbe in povpraševanja ter drugih dejavnikov. V tržnih razmerah globalnega trga z žiti, katerega del je kljub svoji majhnosti tudi Slovenija, imajo stroški pridelave, ocenjeni na podlagi modelov, verjetno zelo majhen vpliv na oblikovanje odkupnih cen. Pri izračunu drugih ekonomskih kazalnikov, kot so vrednost pridelave, bruto in neto dodana vrednost, koeficient ekonomičnost, pa na KIS odkupne cene običajno povzemamo po uradnih virih kmetijskih cen v Sloveniji (SURS, ARSKTRP).

Za podrobnejše informacije lahko obiščete spletno stran modelnih kalkulacij KIS ali pa se obrnete neposredno na zaposlene na Oddelku za ekonomiko kmetijstva na KIS.