Čeprav se programsko obdobje 2014 – 2020 zaključuje, bodo v letu 2021 nepovratna sredstva, za katera bo možno kandidirati na podlagi prijav na javne razpise, še na razpolago, saj vsa sredstva še niso bila porabljena. Investicije bo potrebno zaključiti do 30. junija 2023, ko bo potrebno oddati tudi zadnji zahtevek za izplačilo. O tem, da na ta sredstva lahko kandidirajo tudi v dejavnosti akvakulture, ja za Kmečki glas napisal zanimiv prispevek mag. Miha Štular, svetovalec specialist za ribogojstvo iz KGZ Kranj.

Začetek leta je vedno čas načrtovanja, iskanja novih možnosti in priložnosti, s katerimi bomo posodobili našo dejavnost, jo naredili bolj konkurenčno in prilagojeno potrebam trga. Vsi, ki se z dejavnostjo že ukvarjajo, razmišljajo o prenovitvi objektov, nakupu moderne tehnološke opreme, več poguma pa potrebujejo tisti, ki o dejavnosti šele razmišljajo in so na začetku svoje poslovne poti.

Novogradnje in nakup tehnološke opreme so upravičeni stroški.

Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo v RS je namenjen prav spodbudam obstoječih in novoustanovljenih podjetij ali nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki razmišljajo o novogradnjah ali adaptacijah objektov ter nakupu tehnološke opreme v dejavnosti akvakulture. Slovensko akvakulturo predstavljajo hladnovodno in toplovodno sladkovodno ribogojstvo ter marikultura, oziroma gojenje morskih organizmov v morju. Po podatkih iz Registra objektov akvakulture in komercialnih ribnikov, ki ga vodi MKGP, imamo v Sloveniji trenutno 331 objektov akvakulture in komercialnih ribnikov, po podatkih SURS-a je bila v letu 2019 skupna masa vzgojenih vodnih organizmov okrog 2.200 ton, od tega približno 1.100 ton hladnovodnih vrst rib, pretežno šarenke oziroma kalifornijske postrvi, okrog 250 ton toplovodnih vrst rib, pretežno krapa, okrog 50 ton brancina  ter okrog 800 ton školjk, pretežno užitnih klapavic. Pomembno je tudi to, da je bilo v dejavnosti ribištva v letu 2019 delovno aktivnih 278 oseb, od tega 198 v dejavnosti akvakulture in 80 v dejavnosti morskega gospodarskega ribolova. Razvoj dejavnosti akvakulture je odvisen od stalnega vlaganja v tehnološko opremo, investicij v proizvodne objekte, od stalnega izobraževanja in usposabljanja s področja akvakulture. Eden glavnih ciljev nepovratnih finančnih spodbud je prav v povečanju konkurenčnosti, saj se z namensko pridobljenimi nepovratnimi sredstvi lažje izpeljejo načrtovane investicije.

Produktivne naložbe v akvakulturo

Glavni cilj ukrepa Produktivne naložbe v akvakulturo je spodbujati nadaljnji razvoj gojenja vodnih organizmov, namenjenih za prehrano ljudi, ter tako povečati stopnjo samooskrbe s kvalitetnimi izdelki ob sočasnem zmanjšanju morebitnih negativnih vplivov, ki bi jih  akvakultura lahko imela na okolje ter ohranjanje in zagotavljanje novih delovnih mest v dejavnosti akvakulture.

Predmet podpore je izgradnja ali obnova vališč, ribogojnic, ribogojnih bazenov, ribnikov, kletk za gojenje rib in školjčišč s pripadajočo opremo. Znotraj ribogojnice je predmet podpore tudi maloprodaja rib iz lastne vzreje s pripadajočo opremo. V okviru tega ukrepa se podpora dodeli tudi za transportna sredstva, namenjena izključno za prevoz živih proizvodov akvakulture iz lastne vzreje, za naprave, ki omogočajo bogatenje vode s kisikom, za zaščitne mreže ter ostale naprave za odganjanje ribojedih ptic, ter za izgradnjo usedalnih bazenov in sistemov za čiščenje vode, s katerimi se bo zmanjšal morebitni negativni vpliv ribogojnic na okolje. Med upravičene stroške spadajo tudi nakup zemljišča za dejavnost akvakulture ter splošni stroški za izvedbo projekta.

Delež nepovratnih sredstev znaša do 50 % vrednosti investicije.

Vlagatelji so lahko pravne ali fizične osebe, ki so v RS registrirane za gojenje vodnih organizmov ter izpolnjujejo pogoje, navedene v razpisni dokumentaciji. Pri tem bi izpostavil pridobitev upravnih dovoljenj, predvsem vodnega in gradbenega dovoljenja, če je le to potrebno, saj so postopki pridobitve teh dovoljenj dolgotrajni. V praksi se prav pri pridobivanju upravnih dovoljenj zadeva največkrat ustavi, potencialne upravičence pa pogosto odvrne od načrtovane investicije.

Predelava ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture

Poraba rib in ribjih izdelkov je v Sloveniji ocenjena na približno 11 kg na prebivalca, kar je znatno pod evropskim povprečjem, ki znaša približno 23 kg na prebivalca. Velik še neizkoriščen potencial ima zato Slovenija v povečanju deleža ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ukrep Predelava pa spodbuja predelavo primarne surovine v izdelke z višjo dodano vrednostjo.

Predmet podpore je izgradnja ali obnova obratov za predelavo ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture s pripadajočo opremo. V okviru tega ukrepa se podpora dodeli tudi za transportna sredstva, namenjena izključno za prevoz ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture iz lastne proizvodnje in predelave, za računalniško, strojno in programsko opremo, ki se uporablja izključno za dejavnost predelave ter za naprave, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje. Med upravičene stroške spadajo tudi nakup zemljišča za predelovalne obrate ter splošni stroški za izvedbo projekta.

Namen ukrepa je tako povečanje zmogljivosti v predelavi ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, povečanje števila in izboljšanje kvalitete ribiških izdelkov in izdelkov iz akvakulture ter boljša preskrba tržišča in potrošnikov s temi izdelki. Hkrati je ukrep namenjen izboljšanju veterinarsko – sanitarnih in delovnih pogojev ter zmanjšanju morebitnih negativnih vplivov na okolje. Vlagatelji so lahko pravne ali fizične osebe ter tudi nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki so v RS registrirani za opravljanje dejavnosti predelave in konzerviranja rib, rakov in mehkužcev.

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

Do tako imenovanih CLLD/LEADER sredstev so bile v tej finančni perspektivi upravičene tri Lokalne akcijske skupine (LAS), LAS Posavje, LAS Dolina Soče in LAS Gorenjska košarica. Vsaka so na svojem območju izvajale projekte promocije rib in ribjih izdelkov, ribogojstva, ribje kulinarike, ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Povezovale so lokalne ribogojce z vrtci, šolami, občinami in ostalimi deležniki na lokalnem nivoju. Skupaj so vse tri izvedle tudi projekt sodelovanja Ocenjevanje ribjih izdelkov, ki je bil uspešno zaključen konec leta 2020. Večina projektov se še izvaja in bodo zaključeni do konca leta 2022.

V prihodnji finančni perspektivi se pričakuje, da bodo do sredstev CLLD upravičeni vsi ribogojci na območju celotne Slovenije.

Več informacij o javnih razpisih lahko dobite pri mag. Mihi Štular, svetovalcu za ribogojstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj.