Nedavno je slovensko nevladno društvo, ki naj bi preko medijskih kampanj uvajalo transparentnost v slovensko živinorejo in z njo povezano industrijo, lansiralo kampanjo Slovenija proti kletkam, v kateri javnost seznanja s praksami v živinoreji in spodbuja k podpisu peticije za prepoved reje v kletkah. A pri tej kampanji gre za izkrivljeno podobo realnega stanja in zavajanje splošne javnosti, prav tako niso upoštevane daljnosežne posledice tovrstnih prepovedi.
Živinorejci v Sloveniji namreč že sedaj sledijo smernicam dobre rejske prakse, z znanjem, pridobljenim doma in v tujini, pa še dodatno uvajajo nove ter upoštevajo evropske smernice dobrobiti živali z namenom zagotavljanja dobrega počutja živali ter zaposlenih v obratih. Posledično so končni izdelki pri nas vzrejenih živali kakovostni ter po dostopnih cenah na voljo uporabnikom.
Na pobudo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije – ZKŽP je na kmetijskem ministrstvu potekal sestanek na temo dolgoročnih sprememb, ki jih prinašajo prilagoditve bivalnih pogojev rejnih živali.
»Zelo hitro je moč v Sloveniji uničiti živinorejsko panogo, a to ne pomeni, da bodo živali srečnejše, pomeni le, da bodo tuji rejci prek tujih trgovskih verig vstopili na slovenski trg in zasedli mesto, ki ga ima zdaj domača reja,« je povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, ki se je srečanja udeležil s predstavniki rejcev in strokovnimi sodelavci.

Državna sekretarka MKGP Eva Knez je izrazila razumevanje do situacije in napovedala strokovno analizo stanja in dobrih praks po državah EU. Na podlagi te se bo lahko podalo okvirno oceno finančnih posledici sprememb, ki bodo za sabo potegnile tudi socialne in ekonomske potrebe kmetijskega sektorja, vključujoč male kmetije. Pa tudi v kolikšnem času je mogoče uvesti spremembe ter koliko finančnih sredstev bo morala zagotoviti Vlada RS za prehod v drugačne tehnologije in sisteme rej. Povedala je še, da pristojno ministrstvo za leto 2025 načrtuje pripravo nacionalne sheme za dobrobit živali. Tudi glede tega na ministrstvu načrtujejo razpravo z deležniki.

Dobro počutje rejnih živali je temelj uspešne živinoreje. Tega se rejci dobro zavedajo, kar potrjujejo s tem, da imajo tudi na velikih kmetijah živali svoja prepoznavna imena, na katera se odzivajo. Precej drugače pa se stvari obrnejo, če v skladen razvoj posežejo predpisi, napetosti, prenagljenost in predvsem premajhen vpogled v realnost slovenskega kmetijstva.

Predlog EK – postopna odprava kletk za vse rejne živali

Strokovna tajnica odbora za perutninarstvo na KGZS Gabrijela Salobir je razložila, da se pobuda ujema z zakonodajnim predlogom Evropske komisije za postopno odpravo in prepoved uporabe kletk za vse vrste in kategorije živali (kokoši nesnice, svinje, teleta, kunci, mlade kokoši, plemenski brojlerji, plemenske kokoši, prepelice, race in gosi). Evropska komisija naj bi po letu 2027 pripravila predlog zakonodaje glede standardov rejnih živali in določila okvire prehodnih obdobij. »Kakršni koli predčasno vpeljani strožji pogoji bi bili za slovenske rejce pogubni,« poudarja Salobirjeva in dodaja, da se države članice EU na predvidene prilagoditve zakonodaje pripravljajo različno. Vsem je skupno to, da želijo zaščititi rejce in ohraniti lokalno prirejo, za kar namenjajo veliko finančnih sredstev ter vzpostavljajo spodbudno zakonodajo.

Preudarnost in finančno podporo pri iskanju rešitev pričakujejo tudi slovenski rejci.

Med drugim je bil na sestanku izpostavljen velik problem pridobivanja gradbenih dovoljenj za širitev bivalnih pogojev rejnih živali, ki je skupen vsem deležnikom živinorejske panoge. Postopek pridobitve gradbenih dovoljenj v Sloveniji namreč običajno traja 10 let. V Avstriji pa od vloge do izdaje gradbenega dovoljenja za hlev poteče le 30 dni.
Prestrukturiranje se mora dogajati preudarno, ob novih investicijah, ki so običajno povezane s prenosom na novo generacijo.
Novi standardi v prašičereji pomenijo manj plemenskih svinj na isto površino. To za sabo potegne nujne prilagoditve rejnih prostorov oziroma neekonomičnost reje in posledično opuščanje. Zato so za prilagoditve nujna dodatna sredstva, poudarjajo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.