Kmetje so selekcionirali radič že v letih 1934 in 1935, uspešne so bile selekcije rdečega glavnatega radiča, tako da imamo danes na razpolago sorte, ki jih lahko pridelujemo preko celega leta. Novogoriško območje je bolj primerno za pridelovanje zgodnjih sort, medtem ko v Istri poteka pridelava v glavnem jesensko-zimskih sort rdečega glavnatega radiča št. 5, 6 in 7. Zanimive so tudi novejše selekcije radiča Castelfranco, ki se same lepo rumeno obarvajo, pa tudi novejše selekcije rdečega glavnatega radiča Verona. Strokovni nasvet o pridelavi radiča je za Kmečki glas napisala Jana Bolčič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, izpostava Koper.

Radič uspeva na več različnih tipih tal, od zelo peščenih do težjih glinastih tal. Pomembno je, da na težkih tleh predhodno strojno pripravimo dvignjene gredice. Tla morajo biti dovolj odcedna in tudi zračna, kar je pogoj za dobro ukoreninjenje sadik radiča. Izredno je pomemben razvoj glavne korenine, ker se v njej nahaja veliko hranilnih snovi, ki so potrebne za razvoj glavic ali pa rozete pri drugih sortah radiča. Za pridelavo na Primorskem posejemo seme radiča konec junija ali še do sredine julija v stiropor plošče, ki jih nato položimo v polsenčen prostor. Sadike vzgojimo v 25 do 30 dneh, za sajenje na stalno mesto so primerne, ko razvijejo 4 do 6 pravih listov in imajo dobro razvit koreninski sistem. 

Pedoklimatske zahteve

– Optimalna temperatura za rast in razvoj radiča je 15 do 20 o C,

– minimalna temperatura, ki je potrebna za rast, je 8 o C,

– dobro uspeva pri pH vrednostih 5 – 6,8,

– posebno je pomembno učinkovito namakanje takoj po sajenju radiča na stalno mesto, da se sadike dobro ukoreninijo,

– varstvo rastlin se vrši proti pepelasti plesni, talnim škodljivcem in bakteriozam, ki se lahko bolj pogosto pojavijo v jesensko-zimskem času,

– v jesensko-zimski pridelavi radič pobiramo, ko formira lepo sklenjene in čvrste glave, to je od oktobra do decembra,

– pri prezimnih sortah radiča za zaščito pred mrazom uporabimo prekrivke (lutrasil, agryl) in ga lahko pobiramo še v januarju in februarju.

Medvrstne razdalje sajenja

Zgodnje sorte radiča sadimo lahko na medvrstne razdalje: 35 cm x 30 cm, pozne sorte radiča pa je priporočljivo, da sadimo na večje medvrstne razdalje: 45 cm x 45 cm, da omogočimo dobro zračnost med rastlinami.

Kolobar in redna opravila v nasadu radiča

Radič zelo dobro uspeva po žitih. Priporočljivo pa je, da se šele po treh letih ponovno vrne na isto površino.

Zelo pomemben element v prehrani rastlin je kalcij, še posebno v fazi oblikovanja glav, predvsem zato, da dosegamo kvalitetne pridelke in boljše skladiščenje radiča.

Gnojenje

Priporočljive vrednosti za gnojenje radiča so: 20 do 40 ton hlevskega gnoja na ha ali 2 do 4 tone druge organske mase na hektar. Dodajamo pa še mineralna gnojila: 100 do 150 kg na hektar dušika, ki ga dodamo vsaj v treh obrokih, 160 do 200 kg na hektar fosforja in 80 do 160 kg na hektar kalija. Na težjih tleh gnojimo z dušikom lahko že v osnovnem gnojenju, na lažjih bolj peščenih tleh pa ga razdelimo na več obrokov.

Zelo pomembno je, da razdelimo dušična hranila na več obrokov.

Namakanje

Priporočljivo je namakanje preko kapljičnega sistema, ker se tako voda lepo porazdeli v območju koreninskega sistema in ne močimo listne mase. Možno je tudi namakanje preko razpršilcev. Pomembno je namakati v dopoldanskem času. V jesenskih terminih moramo biti pri namakanju pazljivi, ker moramo upoštevati tudi količine padavin, ki so v tem letnem času bolj pogoste.

Priprava za trg

Glavnat rdeč radič Chioggia odrežemo, očistimo ga starih in uvelih zunanjih listov, tako da sortiramo lepo obarvane živo rdeče glavice v kartonaste ali plastične zabojčke. Zgodnje sorte so običajno nekoliko lažje in dosegajo 350 do 400 gramov teže, medtem ko pozne sorte formirajo težje glave, od 400 do 500 gramov. Glede na težo glavic jih tudi sortiramo v zaboje. Pri pridelavi zgodnjih sort radiča pridelamo lahko 12 do 14 ton glavic na ha, pri poznih sortah 16 do 18 ton na hektar. Radič lahko skladiščimo pri 3 do 5 o C in 90 % zračni vlagi le za 7 do 12 dni. Dlje časa ga lahko skladiščimo samo v pogojih kontrolirane atmosfere v hladilnicah. To pomeni, da moramo poskrbeti za ustrezno dovajanje kisika in ogljikovega dioksida v hladilne komore.                              

Sortiment

Možnosti pridelave rdečega glavnatega radiča Chioggia so velike, ker je pridelava v naših pedoklimatskih pogojih zelo uspešna. Dobre sorte so tudi pozne sorte rdečega glavnatega radiča Pompeo št.7 in 8, Altair. Zgodnje sorte pa so: Leonardo, Cesare, Erfano, Indigo,…

Poznamo še številne druge tipe radiča, kot so: zgodnje sorte rdečega glavnatega radiča Verona, zgodnje sorte radiča selekcije Treviški, ki oblikuje zbite pokončne rozete, tržaški solatnik, solkanski radič, vrtan radič, selekcije radiča Castelfranco, Lusia,…

Vsi tipi radičev so nezahtevni za pridelovanje in predvsem ekonomsko zelo zanimivi v jesensko-zimskih terminih pobiranja.

Zdravilne učinkovine

Radič je zdravilna rastlina za pripravo okusnih solat in zelo pomembna vrtnina, ki jo lahko svežo uživamo preko celega leta. Ima terapevtske učinke na telo. Zaradi bogate vsebnosti vlaknin veže in čisti strupe iz telesa. Ugodno vpliva na delovanje žolčnika. Zaradi vsebnosti zdravilne učinkovine inulin znižuje sladkor v krvi in ga priporočamo sladkornim bolnikom. Najbolj zdravo je uživanje svežih solat, ki jim po želji lahko dodamo kuhan domač fižol ali kuhan krompir. Sorte poznega treviškega radiča lahko pripravljamo na žaru, v pečici s sirom, s testeninami in rižotami.