Učinki podnebnih sprememb so v zadnjih letih bolj opazni in posledic ni mogoče spregledati. Žlahtniteljski cilji semenarske zadruge Saatbau so tako usmerjeni v iskanje novih, bolj prilagodljivih sort/hibridov predvsem na vročino, sušne strese, bolezni in škodljivce.

S podnebnimi spremembami se srečujemo tudi z novimi škodljivci, ki se selijo k nam in izkoriščajo milejše zime. Pričakujemo pa lahko tudi povečanje rastlinskih bolezni. Pomembni žlahtniteljski cilji so tako sorte/hibridi s prilagojeno tolerantnostjo, ki bi kmetom zagotovila bolj gospodarno delo tudi v prihodnosti. Sorte/hibridi, ki v različnih okoljskih pogojih vedno spadajo med najdonosnejše, pridobijo oznako “klimafit”.

Žlahtniteljski napredek pri koruzi je ogromen. Genetski potencial hibridov v letu 2018 je bil do 35.000 kg suhega zrnja/ha, zaradi vplivov okolja pa povprečni pridelek dejansko znaša 10.752 kg/ha. V najoptimalnejših pogojih bi v praksi lahko dosegli okoli 25.000 kg suhega zrnja/ha.

Rekorderji pri pridelavi koruze, ozimnih žit in soje 

Pridelovalci živijo od svojih pridelkov in z namenom spodbujanja dobrih tehnoloških praks, setve kvalitetnega semenskega blaga visoko donosnih sort, Saatbau že vrsto let organizira natečaj, preko katerega išče najboljše pridelke njihovih sort. Pridelovalec, ki ocenjuje, da ima dober pridelek, se lahko prijavi, saj so vsi objavljeni rezultati ustrezno dokumentirani. Rekorderji so nagrajeni s pokalom in denarno nagrado.

Damjan Šeme iz Žalne pri Grosupljem je letošnji rekorder v pridelavi koruze za zrnje. S pridelkom 21.278 kg suhega zrnja na hektar je presegel vsa pričakovanja. Za 100 kg suhega zrnja je tako potreboval manj kot 50 m².

Čemu pripisovati tako neverjeten pridelek? Predposevek je bil ozimni ječmen Lentia, sledil je vmesni dosevek Boni (mešanica, ki črpa in akumulira dušik, mineralizacija pa se prične šele spomladi in je tako skladiščen dušik na razpolago koruzi, ki je sledila v kolobarju). Pred setvijo 28. aprila je gnojil z ureo. Koruza je bila dognojena še pri višini štirih listov s kanom. Koruza je bila požeta 6. novembra. Poleg dosledne in pravočasne agrotehnike pa so bili naklonjeni tudi vremenski pogoji. Nekaj več kot 800 mm padavin je bilo med vegetacijo odlično razporejenih in rastline so imele dovolj toplote (temperaturna vsota več kot 2.400°C).

Rekorder v pridelavi silažne koruze je Urh Račnik iz Braslovč, 16-letni dijak kmetijske šole v Šentjurju.

Doma vodi celotno tehnologijo, oče Aleksander pravi, da je samo nosilec kmetije, ki financira, sinu pa prepušča vse odločitve. Urh je s hibridom kediro dosegel kar 39.172 kg suhe snovi/ha. Skrivnost uspeha pripisuje pravočasnemu dognojevanju in optimalnim vremenskim pogojem. Družina pravi, da še nobeno leto niso pridelali toliko silažne mase, čeprav da so koruzo želi celo nekoliko višje kot običajno.

Rekorder pri ozimni pšenici Stanko Klemenčič iz Nove vasi pri Ptuju je večletni zmagovalec in rekorder v pridelavi ozimne pšenice, s čimer potrjuje, da tehnologijo pridelave obvlada več kot odlično. Dosegel je pridelek kar 11.272 kg suhega zrnja/ha, in sicer kvalitete A.

Rekorder z ozimnim ječmenom tehnolog Boštjan Ferenčak, posestvo Panvita Murska Sobota, pa je s pridelkom 10.939 kg suhega zrnja/ha presegel lanskoletni rekordni pridelek.

Pri pridelavi soje letos niso zabeležili novega rekordnega pridelka. Zmagovalec je bil Jan Cirjak iz Artič, ki je pridelal 4.718 kg suhega zrnja/ha.

Vsi pridelovalci, ki so v letošnjem letu dosegali rekordne ali zmagovalne pridelke se semenom Saatbau, uspehe pripisujejo odlični genetiki sort in doslednim ter pravočasnim agrotehnološkim ukrepom. Seveda pa ima v kmetijstvu pomembno vlogo tudi vreme, dovolj padavin, ki so primerno razporejene skozi celotno obdobje vegetacije, in dovolj visoke temperature, brez prevelikih vročinskih stresov.