Sodobna tehnologija danes omogoča mnoge tehnološke pripomočke, s pomočjo katerih je lažje in brez ali z manj ovir pridelovati nekatere vrste zelenjave tako zgodaj. Izkoriščanje zgodnjih terminov tudi kasneje v aprilu je trend in dobra možnost za ponudbo sveže in lokalno pridelane zelenjave. A to še ne pomeni, da lahko zelenjavo v tem času pridelujemo enostavno in brez ovir narave.

Kljub vsemu moramo pridelavo prilagoditi možnim nenadnim vremenskim spremembam, ki so lahko v hipu (npr. nekaj dni v poznem aprilu) velika ovira pri doseganju cilja biti zgodnji. Tudi zato je zgodnjo pridelavo potrebno osnovati na nekaterih prilagoditvah tehnologije.

Tla in obdelava tal

Pri tem velja spomniti, da je najprej od kakovosti priprave tal, njihove strukturnosti, založenosti s talno vlago, humusom in hranili veliko odvisnega. Za zgodnje termine pridelave izberemo lažja in strukturna tla, ki se hitreje ogrejejo.

Optimalne zaloge talne vlage omogočijo zelenjadnicam dobro začetno in nadaljnjo rast koreninskega sistema, ki je osnova za kakovosten nadzemni del pri vseh vrstah zelenjave, sicer moramo biti pripravljeni in namakati.

Pomembna je tudi vsebnost osnovnih hranil v tleh – dušik, fosfor, kalij, kalcij. Založenost z nekaterimi od njih ugotovimo s talno analizo, kjer je nepogrešljiv podatek tudi stanje kislosti tal (vrednost pH) in vsebnost organske snovi. Če so tla kisla ali slabo založena s hranili, je zimski čas potrebno izkoristiti in narediti analizo tal ter na osnovi tega izdelati natančen načrt gnojenja in apnjenja. Analizo tal naredimo že ob koncu prejšnje vegetacije, po spravilu prejšnjega posevka, potem po potrebi in pravočasno izvedemo najprej apnjenje in potem gnojenje s fosforjem in kalijem. Bolje je apniti že v jeseni ali pozimi, če je to mogoče, osnovno gnojenje pa lahko izvedemo tudi ob predsetveni pripravi tal. Želim poudariti, da spomladi ni dobro izgubljati časa s čakanjem na izdelavo analize tal in gnojilnega načrta. Vsak zgodaj izgubljen dan zaradi zamud npr. z apnjenjem, gnojenjem ali z osnovno pripravo tal se bo poznal v poznejšem roku spravila. Zato tudi tla osnovno ali minimalno predsetveno obdelamo pravočasno, da lahko potem sadimo ali sejemo dovolj zgodaj in pravočasno.

Rok sajenja ali setve

Naj bo skrbno načrtovan in prilagojen željenemu terminu spravila zgodnjega pridelka sveže zelenjave. Najprej zasnujemo zgodnje posevke zelenjave z vrstami in tudi različnimi sortami oz. hibridi, ki jim morebitne nizke temperature niso ovira in so primerne za zgodnje termine pridelave.

Zato v naših razmerah najprej sadimo zelenjavne vrste iz družine kapusnic (zelje, cvetača, brokoli, redkvico) in stročnic, ki niso zahtevne za visoke temperature (grah, bob), čim bolj zgodaj posadimo še stroke jarega česna, nekoliko kasneje sledi sajenje glavnate solate, setev korenčka in sajenje sadik ali čebulčkov čebule ter sadik pora.

V primerno pripravljena in dobro ogreta tla (nad 8 – 10°C) je mogoče saditi tudi dobro nakaljene gomolje zgodnjih sort krompirja. Zgodnji roki sajenj in setev pridelovalcu omogočijo spravilo dovolj zgodaj, ko je ponudba lokalne zelenjave še nizka in bi naj bile cene vsaj na začetku primerno visoke za pridelovalca ter sprejemljive tudi za potrošnika.

Pridelava zgodnje zelenjave na prostem ali v rastlinjakih

Večino zgoraj omenjenih zelenjadnic pridelujemo na prostem. V rastlinjakih v zgodnjih terminih sadimo tudi plodovke. V takih primerih  je potrebno dodatno ogrevanje; tudi če ima rastlinjak dvojno napihljivo folijo, so ponavadi nočne temperature lahko prenizke in bi preveliko nihanje med dnevno in nočno temperaturo pomenilo prevelik stres za rast in razvoj toplotno občutljivih zelenjadnic. V rastlinjakih se v zadnjem času v zgodnjih terminih ne pridelujejo več samo plodovke, ampak mnogi v želji biti zgodnejši kot na prostem vanje sejejo tudi toplotno zahteven visok ali nizek fižol za stročje in sadijo dobro nakaljen krompir zgodnjih sort. Tako lahko potrošnike zelo zgodaj v maju in začetku junija oskrbijo s svežim stročjim fižolom in zgodnjim (mladim) krompirjem.

Kako pospešiti ogrevanje tal pred sajenjem?

Preprosto s prekrivanjem tal (npr. v rastlinjaku) s prozorno, plastično folijo, kjer skozi folijo prodirajo sončni žarki, zaradi česar se tla dodatno ogrevajo zaradi nekaj ujetega toplega zraka  med tlemi in folijo. Zaradi več toplote in svetlobe pride do vzporednega pozitivnega učinka, ko na tako prekritih tleh začne rasti tudi plevel, ki ga potem mehansko uničimo s predsetveno plitvo obdelavo. Tako ogreta tla potem prekrivamo s temnimi folijami in čim prej posadimo kakovostne zelenjavne sadike.

Kakovostna in pravočasna sadika

Ne glede na vrsto zelenjavne sadike mora ta izpolnjevati nekaj osnovnih zahtev. Sadika mora imeti v dovolj veliki grudi kompakten in gost koreninski sistem, kjer bodo mlade, drobne koreninice ob presaditvi iskale hranila in svoj prostor za nadaljnji razvoj ter s tem povzročile takojšnjo, hitro in kompaktno nadzemno rast sadike.

Zgodnjo pridelavo zelenjave temeljimo izključno na pravočasno in kakovostno vzgojenih sadikah s koreninsko grudo.

Brez tega pristopa bi bili danes v pridelavi zelenjave zelo težko zgodnji v terminu zasnove pridelave in tudi spravilu (čim bolj) zgodnjih pridelkov sveže zelenjave.

A priporočam presajati dobro utrjene sadike, z dobrim in kompaktnim nad- in podzemnim delom. Nadzemni ali vegetativni del mora biti čvrst, močen, kompakten in naj ima rajši manjše in bolj temno zeleno obarvane liste, saj bodo potem na takih zasnovah veliko bolje oblikovane čvrste glave (npr. solate ali zelja), kot pa če bodo sadike imele izdolžen koreninski vrat, zaradi katerega niso sposobne »nositi« večjih, težjih in zbitih glav.

Neposredno prekrivanje

Izvajamo ga s kopreno, neposredno oziroma direktno na rastline, z namenom izboljšati mikroklimo v neposredni okolici zelenjavnih sadik. To dosežemo s pomočjo uporabe vlakninastih prekrivk ali kopren različnih trgovskih znamk in različnih debelin – izraženo v g/m2. S pomočjo prekrivk odločilno izboljšamo mikroklimatske pogoje – ko med prekrivko in tlemi, v območju okrog rastline, zadržujemo bolj ogret zrak, takrat s tem omogočimo dobro in pospešeno rast in razvoj posajenih rastlin. Za zelo zgodnjo pridelavo uporabimo debelejše (zimske) prekrivke (30 do 40 g/m2), sicer lahko prekrivamo tudi v dveh slojih s tanjšo (letno) prekrivko (npr. 17 ali 19 g/m2).

Na manjših površinah lahko naredimo tudi nizke tunele, bodisi ročno, v sodobnem svetu tudi s posebnimi stroji za izdelavo nizkih tunelov, kjer pogosto za prekrivanje uporabijo tudi plastične, prozorne, cele ali delno naluknjane (perforirane) folije. V takem primeru je nujno potrebno imeti tudi kapljično namakanje, saj hkrati s tuneli in prekrivkami zgodnje vrste zelenjave pridelujemo na tleh, prekritih s temnimi zastirnimi folijami (črna, rjava ali siva barva).

V večjem delu Slovenije ni pogojev za zelo zgodnjo pridelavo zelenjave na prostem. Zato lahko zgodaj spomladi vsepovsod po Sloveniji pridelavo zelenjadnic zasnujemo, preselimo in izvajamo v zavarovanih prostorih, to je v rastlinjakih, tudi višjih tunelih, nekaj kasnejše termine pa tudi na prostem.

Če imamo možnost pridelave v toplotno dobro izoliranih rastlinjakih z dvojno in napihljivo prekrivno folijo in imamo v njih ogrevanje na topli zrak, potem ste na dobri poti k vrstno raznoliki zgodnji pridelavi zelenjave.