Zadružna zveza Slovenije je že pred objavo predloga Zakona o hrani poudarjala pomen vključitve prepovedi prodaje kmetijskih in prehrambnih izdelkov pod nabavno ceno v veljaven nabor nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, kar je ena od praks, ki na dolgi rok kmete sili k prodaji pod proizvodnimi stroški. Ob objavi predloga Zakona o hrani je ZZS ugotovila, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prepovedi prodaje pod nabavno ceno ni vključilo v predlog zakona (64. člen predloga), obenem pa za to opustitev ni navedlo prepričljivega razloga.

Vključitev prepovedi prodaje kmetijskih in prehrambnih proizvodov pod nabavno ceno je izjemnega pomena za ureditev stanja v celotni verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Neustreznega stanja v verigi se zaveda tudi Evropska komisija, ki je 19. februarja 2025 v novi Viziji za kmetijstvo in prehrano izpostavila pomen povečanja tržnih prihodkov kmetov. Ugotovila je namreč, da so v verigi preskrbe s hrano trenutno prisotna neravnovesja, zaradi katerih so prihodki kmetov prenizki, delež tveganj in stroškov, ki jih nosijo, pa previsok. Komisija je v zvezi s tem izrecno poudarila, da se v prihodnje ne bo toleriralo praks, ki kmete sistematično silijo v prodajo pod proizvodnimi stroški.

Da bi pripomogla k ureditvi verige preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, je ZZS vnovič in v roku za podajo pripomb na predlog Zakona o hrani na MKGP naslovila predlog za vključitev prepovedi prodaje pod nabavno ceno, saj le-ta lahko na dolgi rok odločilno pripomore tudi k zagotavljanju takšne odkupne cene kmetijskih pridelkov, ki bodo kmetom zagotovile pokrivanje proizvodnih stroškov in omogočile nadaljnji razvoj njihove kmetijske dejavnosti ter s tem na nacionalni ravni zmanjšale tveganja pri zagotavljanju prehranske suverenosti.

Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije: “Prepoved prodaje pod nabavno ceno ni le ekonomsko nujna za preživetje naših kmetij, temveč je tudi strateško ključna za zagotavljanje prehranske suverenosti Slovenije. Pričakujemo, da bo država z resnostjo in posluhom brez kakršnih koli pomislekov sprejela našo pobudo ter odločno zajezila slabšanje položaja slovenskih kmetov, naraščajočo odvisnost od uvoza hrane ter škodljive posledice nelojalne cenovne politike. Pa ne samo zaradi usmeritev v Viziji EU, temveč prvenstveno zato, ker je delovanje za dobrobit domačega kmetijstva in gospodarstva njena osnovna strateška odgovornost.«

Stanje prehranske verige v Sloveniji

Slovenija letno uvozi več kot 70 % hrane, medtem ko je bilo pred letom 2004 uvožene le 40 % hrane. Konkurenčnost slovenskih pridelovalcev in predelovalcev hrane se torej zmanjšuje. Čeprav proizvajalci, trgovci in tudi država (projekt Naša super hrana in podobno) vlagajo znatna sredstva v promocijo slovenske hrane, vse raziskave kažejo, da je za kupca najpomembnejša cena hrane.

Slovenija z domačo proizvodnjo ne pokriva svojih potreb po kmetijskih proizvodih. Stopnja samooskrbe pri sadju je po dostopnih podatkih le 29,2 %, pri zelenjavi pa 38,4 %.

Sloveniji primanjkuje infrastrukture za kontrolirano pridelavo rastlinskih pridelkov (namakalni sistemi, izraba geotermalne energije, površine v rastlinjakih, sistemi za preprečevanje pozebe, zaščite proti toči itd.) ter objektov za rejo živali, prilagojenih zahtevam družbe glede trajnosti in dobrobiti živali. Ena od strateško najpomembnejših vidikov je prav povečanje vlaganj v infrastrukturo, kar je bolj dolgoročen ukrep, kratkoročen ukrep za višjo stabilnosti in zagotavljanja dolgoročnega razvoja celotne verige pa je uvedba prepovedi prodaje pod nabavno ceno.

Zaradi prakse cenovnega izčrpavanja in nižanja trgovskih marž pod nabavne cene je nujna sprememba zakonodaje, ki regulira področje pridelave, predelave in trgovine v Sloveniji. Namen prepovedi prodaje pod nabavno ceno je zaščititi slovensko prehransko verigo in postaviti zagotavljanje prehranske varnosti in samooskrbe za strateški nacionalni cilj. Izkušnje iz drugih držav kažejo, da je mogoče s ciljnimi ukrepi doseči bolj pravično delitev dodane vrednosti v prehranski verigi brez negativnih učinkov za potrošnike.

Stabilna in transparentna prehranska veriga je osnova prehranske varnosti in samooskrbe, s tem pa tudi prehranske suverenosti. Slednja v zadnjem obdobju, zaradi geostrateških sprememb, postaja ena ključnih vidikov varnosti in suverenosti države. In hkrati odgovornost politike in vseh drugih deležnikov prehranske verige.

Država mora zato zagotavljati strateški interes na domačem prehranskem trgu ter poseči v razmere cenovnega izčrpavanja in špekuliranja, ki se s prodajo pod nabavnimi cenami prenašajo tudi na področje kmetijstva, torej pridelave hrane.

Pravičnost in dolgoročna ekonomska stabilnost

Prodaja pod nabavno ceno ustvarja nevzdržne tržne razmere, kjer večji akterji lahko umetno znižujejo cene in izrivajo manjše pridelovalce/proizvajalce. To vodi v monopolizacijo trga, zmanjšanje konkurence in dolgoročno škoduje potrošnikom ter celotni prehranski verigi. Pri prodaji pod nabavno ceno vedno lahko zasledimo, da gre za relativno male količine blaga, ki pa imajo neposredne in dolgoročne negativne posledice na prihodnje cene istega blaga, saj se pritisk na nižje cene seli nazaj po verigi – od trgovcev do pridelovalcev.

Kmetje, ki so temelj prehranske verige, pogosto nosijo največje breme, ko so prisiljeni prodajati svoje pridelke pod lastnimi stroški.

Prepoved prodaje pod nabavno ceno upošteva tudi vidike trajnosti in zdravja prebivalcev Slovenije.

Prepoved prodaje pod nabavno ceno v celotni verigi je torej strateški ukrep za zagotavljanje nacionalne prehranske varnosti in trajnostnega razvoja. Gre za sistemski ukrep, ki varuje interese vseh – od pridelovalcev do končnih potrošnikov. Vsaka cena, ki ne pokriva stroškov proizvodnje, dolgoročno škoduje celotni prehranski verigi in ogroža kakovostno, varno in trajnostno preskrbo s hrano.

Cilji prepovedi prodaje pod nabavno ceno

Stanja v prehranski verigi in stopenj samooskrbe se ne da hitro spremeniti. Lahko pa se s preprostimi, enostavno izvedljivimi in učinkovitimi ukrepi vzpostavi tisto, kar je za slovensko kmetijstvo ključno – stabilnost in predvidljivost, ki ga slovensko kmetijstvo potrebuje za dolgoročni razvoj. Znotraj verige je potrebno zagotoviti sodelovanje, ne pa cenovno izčrpavanje. Trenutno stanje je na trgu je dolgoročno nevzdržno in škodljivo za slovensko kmetijstvo z vidika nacionalnih ciljev dolgoročne prehranske suverenosti in s tem varnosti ter trajnostnega razvoja kmetijstva in živilske predelovalne dejavnosti/industrije. S stališča dolgoročnega razvoja slovenske pridelave in predelave hrane, s stališča zagotavljanja transparentnosti verige vrednosti in delovanja v skladu s pravili zdrave konkurence, je potrebno preprečiti prodajo pod nabavno ceno v celotni verigi.

Primeri iz Slovenije, Francije, Hrvaške

Negativen vpliv prodaje pod nabavno ceno na celotno prehransko verigo se lahko zelo nazorno prikaže z dejstvi, ki jih je povzročilo spremljanje cen v trgovinah. Popis cen mesnih izdelkov 17. 1. 2023 je ugotovil, da je bilo med 18 mesnimi izdelki v košarici 14 izdelkov slovenskega porekla, torej skoraj 78 %. Povprečna cena košarice mesnih izdelkov je bila 23,25 €. Popis cen mesnih izdelkov v košarici 19. 12. 2023 pa je ugotovil, da je bilo od 18 mesnih izdelkov le še 6 izdelkov slovenskega porekla, torej le še tretjina. Povprečna cena košarice mesa pa je znašala 6,93 €. Povprečna cena mesnega izdelka se je torej znižala za 3,35-krat, število izdelkov slovenskega porekla pa za 2,36-krat. Če bi se popis izdelkov nadaljeval, bi se vsekakor cene še znižale, slovenskih mesnih izdelkov pa v košarici ne bi bilo. Enormno znižanje cen mesnih izdelkov je bilo povezano zgolj s prodajo pod nabavno ceno.

Že letos je bilo ugotovljenih vsaj 100 primerov nenavadno nizkih maloprodajnih cen kmetijskih in živilskih proizvodov. V povprečju so bile maloprodajne cene za vsaj 28 % nižje od nabavnih, nekatere pa so bile nižje celo za več kot 100 %. Ta praksa se bo v času pridelovalne sezone še okrepila predvsem na izdelkih slovenskega porekla.

Prodaja pod nabavno ceno ima neposredne negativne posledice. Preostali konkurenti na dobavitelja ali pridelovalca/proizvajalca pritiskajo z zahtevami po zniževanju nabavnih cen, s tem pa se v relativno kratkem času znižujejo prodajne cene pridelovalcev/proizvajalcev. Po drugi strani pa se povišuje uvoz blaga s poreklom iz EU ali zunaj EU. V obeh primerih je ogrožena dolgoročna stabilnost proizvodnje in predelave oziroma celotne prehranske verige v Sloveniji ter s tem nacionalna prehranska suverenost.

Francoska zakonodaja prepoved prodaje pod nabavno ceno pozna od leta 1963. Hrvaška je prepoved prodaje pod nabavno ceno opredelila v zakonu o trgovini, podobne zakonodajne rešitve poznajo tudi v Španiji in Nemčiji.

Za dolgoročno stabilnost in razvoj slovenske pridelave in predelave je nujno v Zakon o hrani vključiti tudi prepoved prodaje pod nabavno ceno, tako ravnanje pa nadzirati in sankcionirati. Prepoved prodaje pod nabavno ceno je torej osnovni postulat prihodnosti slovenske hrane na trgovskih policah, s tem pa tudi zagotavljanje dolgoročnega razvoja, stabilnosti in varnosti delovnih mest, zagotavljanje javno-finančnih prihodkov ter poštenih in konkurenčnih pogojev na trgu kmetijskih pridelkov in živil slovenskega porekla v Sloveniji.