Po žetvi koruze je v tem času na vrsti setev ozimnih žit. Letos kmetom pri pripravi tal nagaja deževje, zaradi česar so le-ta zelo namočena. Po preveč vlažnih tleh pa ni primerno voziti s traktorji in priključki, zato bo na pripravo setvenice treba še malo počakati.

Za pridelavo žit kmetje v okviru SKP 2023-2027 prejmejo neposredna plačila (osnovna dohodkovna podpora) na hektar.

Pridelava žit kljub nihajočim donosom in odkupnim cenam ohranja svojo pomembnost, saj ozimna žita pridelujemo na približno eni tretjini slovenskih njiv. Zmanjšanje površin, namenjenih pridelavi žit, bi lahko privedlo do večje odvisnosti od uvoza, kar bi dolgoročno ogrozilo prehransko varnost in suverenost države.

Kot poudarja Simon Ograjšek s Kmetijskega inštituta Slovenije, je izbor ustrezne sorte pomemben korak pri načrtovanju pridelave, a je zgolj eden od številnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost. “Uspeh pridelave je poleg pravilne izbire sorte v veliki meri odvisen tudi od vremenskih pogojev v rastni dobi ter doslednega izvajanja vseh agrotehničnih ukrepov, med katere sodijo ustrezna priprava tal, pravočasna in kakovostna izvedba setve, ustrezno gnojenje in učinkovito varstvo pred pleveli, rastlinskimi boleznimi in škodljivci ter pravočasna in kakovostno izvedena žetev.
Osnovna odločitev o vrsti žita za pridelavo je poleg specifičnih potreb kmetije in trga odvisna od prevladujočega talnega tipa, na katerem kmetujemo. Posamezne vrste ozimnih žit imajo namreč različne zahteve glede kakovosti tal. Za žita splošno velja, da najbolje uspevajo na srednje globokih in globokih tleh z ustreznim vodno-zračnim režimom.
Na manj primernih tleh, na primer na lahkih peščenih tleh, pa je uspeh pridelovanja zelo odvisen od pravilne izbire vrste ozimnega žita. Na takih tleh lahko zelo pogosto pričakujemo pomanjkanje vode v različnih razvojnih fazah žit, kar vpliva na razvoj rastlin in seveda tudi na pridelek zrnja. Takšne njive so praviloma bolj primerne za pridelovanje ozimnega ječmena ali ozimne rži, kot pa pšenice ali tritikale. Ozimni ječmen ima namreč zaradi hitre dinamike rasti in razvoja prednost in svoj življenjski ciklus praviloma zaključi pred nastopom zgodnje poletne suše. Če smo zaradi različnih razlogov na takšnih tleh kljub temu primorani pridelovati pšenico, priporočamo, da za setev izberete sorte s krajšo rastno dobo, ker prej zaključijo z razvojem in imajo več možnosti, da se izognejo zgodnji suši in prisilnemu dozorevanju.
Tudi težka ilovnato-glinasta tla za ozimno pšenico niso najprimernejša. Ob obilnejših jesenskih padavinah se taka tla namreč pogosto zasitijo z vodo in zaradi počasne infiltracije lahko zastaja voda, kar pogosto privede do propada rastlin in neustrezne gostote posevka. Na takih tleh je bolj primerna setev jarin, kot sta oves ali jara pšenica.
Potencial za višino in kakovost pridelka je pri vseh sortah odvisen od genetskih predispozicij. Med okoljskimi dejavniki, ki vplivajo na višino pridelka, pa imajo zelo velik vpliv tip tal, količina in razporeditev padavin ter dosledna izvedba agrotehničnih ukrepov.”

Genetski potencial za pridelek zrnja sodobnih sort pšenice, ječmena in tritikale je krepko čez 10 t/ha, vendar ga zaradi naravnih dejavnikov pri nas le stežka dosežemo v celoti kljub korektno izvedenim agrotehničnim ukrepom. Pridelki nad 9 t/ha zrnja so pri nas ovrednoteni kot zelo visoki.