V Sloveniji je bilo v zadnjih nekaj letih (od 2018 do danes) veliko požarov na kmetijah. Po navedbah Uprave RS za zaščito in reševanje je bilo na celotnem območju Slovenije na kmetijah, v hlevih, prostorih za spravilo pridelka in drugih delih kmetijskih stavb skupaj 367 požarov. Samo v letošnjem letu jih je bilo že 37. Da bi se v čim večji meri izognili možnosti nastanka požara, je potrebno upoštevati preventivne ukrepe pred njegovim nastankom.

Preventivni ukrepi, ki jih kmetje na svojih kmetijah lahko izvajajo, so gradbeni, tehnični in organizacijski. Med gradbene ukrepe lahko štejemo, da za gradnjo objekta izbirajo negorljive materiale, postavijo požarni zid ali vrata, ustrezno odmaknejo hlev od ostalih delov objekta. Tehnični ukrepi so postavitev delujočih in redno servisiranih gasilnih aparatov na ustrezna mesta na kmetiji, postavitev javljalnikov požara, protipožarnih škropilnih sistemov, izdelava požarnega reda in načrta. Med organizacijske ukrepe spada izobraževanje iz varstva pred požari.

Izdelava požarnega načrta za kmetije ni obvezna, razen če skupna površina kmetijskih stavb presega 300 m2. Kadar je površina manjša, pa je obvezen, če so na streho stavbe postavljene sončne celice, ki so priključene na javno električno omrežje.

Kako v praksi zmanjšamo nevarnosti za nastanek požara?

Med osnovne ukrepe spada ohranjanje reda in čistoče – čiščenje prahu v poslopjih, sprotno odstranjevanje nepotrebnih in odvečnih gorljivih snovi, redno servisiranje strojev… V hlevih moramo biti zelo pazljivi že pri gradnji samega objekta, da postavimo omarico z električno napeljavo na pravo mesto, se pravi, da jo postavimo v pomožni prostor ali strojnico in ne v sam hlev, da čim manj ogrožamo živali. Omarica naj bo čim bolj odmaknjena od raznih senikov in drugih prostorov, kjer so spravljeni lahko vnetljivi materiali. Prav tako moramo paziti, da jih ne postavljamo na zelo vlažna območja. Ker se v hlevih običajno nahaja veliko prahu, moramo poskrbeti, da vse naprave in napeljavo ustrezno zaščitimo in odstranjujemo prah in druge lahko vnetljive snovi. Pomembno je tudi, da je vsa napeljava ustrezno ozemljena. Prav tako moramo paziti, da glodavci in druge živali ne poškodujejo kablov in tako povzročijo električni udar ali požar.

Med najpogostejše vzroke požara štejemo samovžig krme, vžig zaradi vnetljivih snovi (tekočine, prašni delci, pesticidi, herbicidi, olja, gorivo), napake na električnih napeljavah in napravah, napake pri konstrukciji objektov, vžig kmetijske mehanizacije, udar strele ter različna opravila, kjer požarna varnost ni bila upoštevana.

Do samovžiga krme pride, kadar je krma ob spravilu premalo posušena. Mikroorganizmi v premalo posušeni krmi povzročajo vretje in gnitje, ob tem pa nastaja toplota, ki se ne odvaja.

Ob skladiščenju krme je torej pomembno, da vlaga ne presega 13 %, saj s tem preprečimo razvoj bioloških snovi v krmi. Za samovžig zadošča vlaga nad 20 %. Ob skladiščenju je potrebno redno spremljati vsebnost vlage s pomočjo sond za merjenje temperature. Premalo posušeno krmo lahko sušimo na seniku z dosuševalnimi napravami ali jo ovijemo s folijo, da preprečimo dostop kisika.

Kako ukrepati ob nastanku požara in kako reševati živali iz hlevov pa v Kmečkem glasu, v prispevku Mete Šebat s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj.