Belokranjska pramenka je edina ohranjena avtohtona pasma drobnice, katere izvor je izključno v Beli krajini. Še vedno je ogrožena, a povpraševanje po jagnjetih te pasme se povečuje, kar jo bo pomagalo ohraniti. Toda z višanjem odkupne cene jagnjet se povečuje tudi nevarnost potvorb. Da bi to v večji meri preprečili, so oblikovati metodo za nadzor jagnjetine – če ponudnik izjavlja, da gre za belokranjsko pramenko. Potrjevanje izvora pečene jagnjetine belokranjske pramenke se izvaja na podoben način, kot se izvaja potrjevanje izvora izdelkov in jedi iz krškopoljskega prašiča.

Potrjevanje izvora in porekla belokranjske pramenke z genotipizacijo se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja, podukrep 16.2: Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij.

Nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki redijo 14 ali več glav drobnice, pripada vezana dohodkovna podpora iz SN SKP 2023-2027, in sicer 18,52 evra na žival.

Belokranjska pramenka

Vsaka jed iz mesa drobnice je slastna. Prav posebno okusne pa so jedi iz mesa belokranjske pramenke. Rast jagnjet belokranjske pramenke je počasnejša, plodnost manjša, jagnjitve so sezonske. Zaradi počasnejše rasti na skromnih belokranjskih pašnikih in posebnih pasemskih lastnosti je pečena jagnjetina belokranjske pramenke zelo okusna, sočna in aromatična. Zato dosega tudi višjo ceno od pečenke jagnjet drugih pasem.
Rejci belokranjske pramenke so pod koordinacijo mag. Andreja Kastelica iz KGZS – Zavoda Novo mesto in s projektnimi partnerji izvedli projekt, v katerem je bil oblikovan način nadzora pravilnosti označevanja živali, mesa, mesnih in drugih izdelkov ter jedi iz belokranjske pramenke. V okviru projekta so odvzeli vzorce vseh rodovniških belokranjskih pramenk in jih poslali na genotipizacijo. Po vzoru sledljivosti pri krškopoljskem prašiču so vpeljali postopek za potrjevanje izvora mesa, mesnih in drugih izdelkov ter jedi iz belokranjskih pramenk. Za nadzor je potreben le 1 mm3 vzorca!
Rejci z rejo drobnice ohranjajo obdelano kulturno krajino. Le taka je zanimiva za turizem in bolj varna pred zvermi, požari in drugimi nevšečnostmi. Poseben pomen pa je treba dati še dvema področjema.

Pri reji drobnice ovca koristi travinje na suhih plitvih rastiščih. Če ga ovca ne bi koristila, bi trava propadla in v rastlini vezan CO2 bi se postopoma nekoristno sprostil. Ko pa travo poje ovca, ki je skotila jagnje in ga z mlekom tudi vzredila, se je v rastlini vezan CO2 prenesel na visokokakovosten in zelo cenjen produkt – jagnje, del pa je ostal na pašniku kot organsko gnojilo za ponovno rast trave. Reja drobnice tako znižuje izpuste CO2, saj se vezan CO2 v vzrejeni jagnjetini proda s kmetije.

Reja drobnice pa ni le okoljsko dobrodošla. Reja drobnice nudi del prehranske in socialne varnosti kmečke družine. Pomembna je tudi zaradi omejevanja razvoja starostnih obolenj. Starostna obolenja namreč preprečujejo skrbi, ki jih ima rejec z rejo drobnice. Tako je rejec drobnice zelo dolgo mlad, tudi ko se bliža stotim letom. Hvala ovcam in kozam!
Reja belokranjske pramenke zaradi ponudbe jagnjetine preko kratkih verig postaja pomembna dejavnost rejcev v Beli krajini. Potrošniki so namreč zaznali okusnost, sočnost, mehkobo in aromatičnost jagnjetine belokranjske pramenke. S tehniko nadzora mesa in jedi s pomočjo genetike se preprečujejo potvorbe.