Z letom 2023 se je začel izvajati Strateški načrt Skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 za Slovenijo. Krovna usmeritev je zagotoviti trajnostno pridelavo hrane na celotnem območju države in povečati samooskrbo, pri čemer so pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost.
K uresničevanju ciljev bodo pomembno prispevali ukrepi oz. po novem intervencije, ki se uveljavljajo prek zbirne vloge za 2023, tako po vsebini kot po obsegu finančnih sredstev.
V primerjavi s prejšnjim obdobjem imamo prenovljene in povsem nove intervencije, ki se bodo lahko uveljavljale prek zbirne vloge. Novosti so tudi v procesu obravnave zahtevkov za 'površinske' intervencije, saj je dodan sistem za spremljanje površin in informacijsko orodje Sopotnik.
Kampanja za oddajo zbirne vloge za leto 2023 se bo začela z 31. marcem 2023. Vloge morajo kmetovalci oddati do 10. julija 2023, z izjemo zahtevka za podintervencijo Dobrobit živali – drobnica, za katero je rok oddaje najpozneje do 5. maja 2023. Izjema je tudi pri posebnih kulturah, kjer je rok za oddajo zbirne vloge 30. junij 2023.

Po novem ni več pozne predložitve zbirne vloge. Prav tako je zaradi uvedbe sistema za spremljanje površin možno zahtevke za površinske intervencije (vse, razen operacije KOPOP_BK Ohranjanje mejic) spremeniti, dopolniti ali umakniti po 10. juliju, vendar pod določenimi pogoji. Nosilci kmetijskih gospodarstev bodo morali vloge oddati elektronsko, pri tem pa jim lahko pomagajo v Javni kmetijsko svetovalni službi.

Pravila pogojenosti
Pomembna novost strateškega načrta je t.i. pogojenost. Gre za nabor obveznih pravil oz. standardov, ki so bili do sedaj poznani pod nazivom navzkrižna skladnost in je ravno tako razdeljena na dva sklopa: dobro kmetijsko in okoljsko stanje zemljišč (DKOP) z 9 standardi in na predpisane zahteve ravnanja (PZR) z 11 standardi. Vsebinsko je pogojenost zahtevnejša od navzkrižne skladnosti, saj je večina standardov postala strožja, prav tako se je na seznam standardov dodalo nekatere, deloma spremenjene prakse zelene komponente neposrednih plačil iz obdobja 2015-2022. Zavezanci za izpolnjevanje standardov DKOP in PZR so vsi, ki prek zbirne vloge uveljavljajo podpore.
Predvideno je tudi, da se povečajo odstotki znižanj za upravne sankcije pri veliki resnosti namernih kršitev, vključno s popravljivimi in stalnimi posledicami kršitev. To pomeni, da bodo v prihodnje hude in očitno namerne kršitve zakonodaje, ki je del pogojenosti, sankcionirane strožje (tudi 100 %, torej brez izplačila vseh intervencij, ki se uveljavljajo za dotično leto).
Prejemniki sredstev za obnovo vinogradov so do izteka triletnega obdobja po letu prejema plačila še naprej zavezanci za navzkrižno skladnost. Če poleg obnove vinogradov uveljavljajo še katero od naštetih intervencij, so poleg tega še zavezanci za pogojenost.

Neposredna plačila
V okviru neposrednih plačil bo na voljo večje število intervencij, izmed katerih izpostavljamo nove sheme za okolje in podnebje:
1. Osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost – ODPT;
2. Dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost – DPDPT;
3. Vezane dohodkovne podpore:
- za rejo drobnice;
- za rejo govedi;
- za krave dojilje;
- za mleko v gorskih območjih;
- za beljakovinske rastline.
4. Sheme za podnebje in okolje:
- Ekstenzivno travinje – EKST;
- Tradicionalna raba travinja – TRT;
- Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak – NIZI;
- Naknadni posevki in podsevki – NPP;
- Ozelenitev ornih površin prek zime – ZEL;
- Konzervirajoča obdelava tal – KONZ;
- Zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca – POŠK;
- Varstvo gnezd pribe – VGP;
- Uporaba le organskih gnojil za zagotavljanje dušika v trajnih nasadih – OGNTN;
- Ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih – BIORAZTN;
5. Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete.

S 1. januarjem 2023 prenehajo veljati plačilne pravice, ki so bile pridobljene na podlagi sheme osnovnega plačila v skladu z Uredbo 1307/2013/EU in Uredbo o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15, 103/15, 36/16, 84/16, 23/17, 5/18, 10/19, 7/20, 78/20, 3/21, 67/21, 197/21 in 53/22), s čimer ugasnejo vse pravice iz tega naslova.

Kmetijsko-okoljska podnebna plačila
Tudi v prihodnje se bodo kmetje lahko vključili v izvajanje večletnih, zahtevnejših, nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki prispevajo k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam ter k varovanju naravnih virov (voda, tla, zrak) in biotske raznovrstnosti. V obdobju 2023 – 2027 se bodo izvajale tri KOPOP intervencije s skupno 31 operacijami:
- Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – podnebne spremembe (KOPOP_PS), ki je novost in se nanaša na analizo krme in računanje krmnih obrokov za govedo, prašiče pitance in drobnico.
- Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila - naravni viri (KOPOP_NV), ki prinaša dosedanje operacije v prenovljeni obliki ter tudi nove operacije, kot npr. za integrirano pridelavo, za seneno prirejo.
- Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – biotska raznovrstnost in krajina (KOPOP_BK), ki ravno tako vključuje obstoječe in nove operacije, pri čemer je ena operacija upravljavsko-rezultatska in ena operacija rezultatska.

Biotično varstvo rastlin
Nova intervencija Biotično varstvo rastlin spodbuja zatiranje škodljivih organizmov in bolezni z nizkimi vnosi kemičnih fitofarmacevtskih sredstev.

Plačila Natura 2000
Nova intervencija Plačilo Natura 2000 zagotavlja finančno nadomestilo upravičencem, ki beležijo izpad dohodka in dodatne stroške zaradi naravovarstvenih režimov, povezanih z upravljanjem omrežja Natura 2000. Režimi izhajajo iz zahtev izpolnjevanja obveznosti Direktive 2009/147/ES in Direktive 92/43/EGS. Za leto 2023 se bo izvajalo na Ljubljanskem barju, Planinskem polju in na Goričkem, kot se je Slovenija zavezala v Strateškem načrtu, upoštevajoč zahteve Evropske komisije in Celovito presojo vplivov na okolje za Strateški načrt. Z Uredbo o Načrtu upravljanja Krajinskega parka Goričko za obdobje 2021–2025 (Uradni list RS, št. 91/21) je režim za Goričko že vzpostavljen, na območjih Ljubljansko barje in Planinsko polje pa je trenutno predlog režima še v postopku sprejemanja.

Ekološko kmetovanje in Ekološko čebelarjenje
Pomembna gradnika okoljsko naravnane kmetijske politike sta še naprej Plačilo za ekološko kmetovanje in Plačilo za ekološko čebelarjenje, kjer je novost oblika izplačila. S tovrstnim spodbujanjem naravi prijaznega načina kmetovanja se posredno spodbuja tudi povečanje obsega tržne ekološke pridelave in predelave, kar je pomembno tudi z vidika povpraševanja po lokalno proizvedenih ekoloških proizvodih.

Dobrobit živali (prašiči, perutnina, govedo, drobnica, konji)
V prihodnje se nadaljuje s podpiranjem nadstandardnih praks za dobrobit živali. Uvajajo se določene spremembe obstoječih intervencij za prašiče, govedo in drobnico ter hkrati vključujejo nova področja, kot je dobrobit živali za konje, z letom 2024 pa tudi za perutnino.

Lokalne pasme in sorte
Intervencija Lokalne pasme in sorte, ki spodbuja ohranjanje genskih virov, in sicer avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali in lokalnih sort, ki jim grozi prenehanje reje oz. genska erozija, ni novost, se pa po novem izvaja kot samostojna intervencija izven KOPOP intervencij.

OMD plačilo
V letu 2023 je predvideno, da se bo plačilo OMD izvajalo v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020. Posledično bodo morali upravičenci do OMD plačila v letu 2023 upoštevati navzkrižno skladnost, kot je veljala za leto 2022, torej tudi zahteve vezane na živali, ki jih po novem ni v pogojenosti. Prav tako bo kot pogoj za dodelitev OMD plačila veljal pogoj aktivnega kmeta po pravilih za leto 2022. Če pa za leto uveljavljajo hkrati tudi neposredna plačila, pa morajo izpolnjevati tudi pogoj aktivnega kmeta tudi po novih pravilih. Na to morajo biti pozorni nosilci KMG, ki presegajo prag 5.000 EUR prejetih neposrednih plačil za leto 2022, medtem ko so zaradi poenostavitve vsi drugi nosilci KMG tako po novih kot starih pravilih aktivnega kmeta avtomatično šteti za aktivne kmete.

Prenos obveznosti iz Programa razvoja podeželja 2014–2020 v Strateški načrt 2023–2027
Izvajanje obveznosti ukrepov kmetijsko-okoljska-podnebna-plačila (ukrep KOPOP M10) in ekološko kmetovanje (ukrep EK M11) iz Programa razvoja podeželja 2014–2020, prevzetih v letih 2019 in 2020, ki se zaključijo z letom 2023 oz. 2024, se bo preneslo v Strateški načrt 2023–2027. Zato se le-te prilagodijo novemu pravnemu okviru Uredbe (EU) št. 2021/2115 za programsko obdobje 2023–2027, ob upoštevanju revizijske klavzule iz 48. člena Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Do te prilagoditve se bodo upravičenci opredelili ob vnosu zbirne vloge za leto 2023, in sicer tako, da bodo podali izjavo, ali se s prilagoditvijo obveznosti oz. ukrepa strinjajo. Če se upravičenci s to prilagoditvijo obveznosti strinjajo, do izteka petletnih obveznosti v letu 2023 oziroma 2024 obveznosti teh ukrepov izvajajo v skladu z Uredbo o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve in območja Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uredba SN 2023–2027). V nasprotnem primeru pa upravičencem obveznost izvajanja ukrepov KOPOP in EK z letom 2023 preneha brez dolžnosti vračila prejetih sredstev za obdobje, ko je obveznost veljala, pri čemer ti upravičenci v letu 2023 ne morejo vstopiti v istovrstno operacijo intervencij KOPOP_NV in KOPOP_BK, intervencijo Lokalne pasme in sorte ter intervenciji Ekološko kmetovanje in Ekološko čebelarjenje iz Uredbe SN 2023–2027.

Več informacij lahko kmetovalci najdejo na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (http://www.skp.si/), Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (https://www.gov.si/zbirke/storitve/oddaja-zbirne-vloge-za-leto-2023/) ter Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.