S FFS ali brez? Je to res vprašanje?

1 marca, 2023
0
0

“Fitofarmacevtska sredstva (FFS). Vrhunski doprinos znanosti. Sintezne kemije. Velik preboj industrijske revolucije. Navdušenje kmetovalcev je bilo sprva zadržano, predvsem zaradi cen. Bolj, kot so rastli veliki kmetovalci in je v kmetijstvo in pridelavo hrane vstopala industrializacija in globalizacija, bolj je rastla potreba po fitofarmacevtskih pripravkih,” za Kmečki glas piše prof. Peter Raspor.
Rezultat: manj delavcev je lahko pridelalo več hrane. Po velikem pomankanju dveh svetovnih vojn je bilo to v prejšnjem stoletju olajšanje. Čim več hrane! Čim manj dela! Čim večji dobički za proizvajalce hrane … O zdravju hrane, zemlje, voda ni bilo mnogo pomislekov.

Poglejmo leto 1800, v čas pred industrijsko revolucijo. Svetovne populacije je bilo okrog milijardo s pričakovano življenjsko dobo 29 let. Samo 3 % ljudi je živelo v urbanih okoljih. Večino dela je bilo opravljenega ročno. 85 % delovnega prebivalstva je bilo vključeno v kmetijstvo. Svetovna trgovina je znašala 3 % GDP. Dobrih 200 let pozneje je bilo na svetu več kot 6 milijard ljudi. 49 % prebivalstva je živelo v mestnih okoljih s pričakovano življenjsko dobo 69 let. Večino dela opravljajo stroji in naprave.

Poučen je pogled na predelavo živil. V kmetijsko proizvodnjo je na svetovnem povprečju vključenega 33 % prebivalstva, v okviru OECD 5 % in v ZDA 2 %. Pred 200 leti je svetovna trgovina znašala 3 %, danes predstavlja 30 % GDP.
V EU prodaja aktivnih snovi, ki se uporabljajo v sredstvih za varstvo rastlin, presega 350.000 ton na leto. Danes vemo, da fitofarmacevtska sredstva lahko vplivajo na kakovost voda in tal, biotsko raznovrstnost in ekosisteme, njihovi ostanki pa lahko končajo tudi v živilih, če ne sledimo delovnim pravilom. Zavedamo se, da je v začetnih desetletjih uporabe teh snovi prišlo do škodljivih spodrsljajev za zdravje okolja in človeka.

Seveda bi nekatere skupine v družbi rade umaknile FFS iz kmetijsko-živilske prehranske verige. To je mogoče le, če bomo lahko zagotovili znatno več človeške delovne sile in obdelovalne zemlje.

Prof. Raspor zaključuje z vprašanjem: “Smo kot družba zreli in pripravljeni zagristi v izziv vrnitve v svet, kjer FFS ali po domače zdravila za rastline niso več prisotna v pridelavi?”