V Državnem zboru je potekal posvet “Za boljšo prihodnost živali«. Ker so bila nekatera stališča govorcev glede živinoreje neobjektivna, delež predstavnikov rejcev rejnih živali pa majhen, je javnost lahko dobila napačen vtis, da je živinoreja v Sloveniji izjemno velik problem. 

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je organizatorju posredovala nabor več kot 80 organizacij in društev rejcev domačih rejnih živali, ki so želeli sodelovati in katerih glas bi tudi moral biti slišan v parlamentu, vendar žal niso bili uvrščeni v program. Prav tako ob robu posveta v Državnem zboru niso objavili strokovnega gradiva in stališč, ki jih je posredovala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.  

Slovenija ima majhno obtežbo GVŽ/ha.

Je pa stanje z vidika živinoreje v Sloveniji predstavil predsednik KGZS Roman Žveglič: »Slovenska živinoreja kot celota ni intenzivna, saj na dobrih 600.000 hektarjih kmetijskih zemljišč redimo manj kot pol milijona govedi, okoli 215.000 prašičev, okoli sedem milijonov kljunov perutnine, slabih 120.000 ovac, dobrih 25.000 koz in manj kot 20.000 kopitarjev. Če te številke pretvorimo v glave velike živine na hektar (GVŽ/ha), to pomeni manj kot eno GVŽ/ha. Zato z vso odgovornostjo trdim, da slovenski rejci vzorno skrbimo tako za okolje kot za svoje živali, vsako leto se izobražujemo, hodimo na oglede dobrih praks doma in v tujini ter izboljšujemo pogoje reje – skrbimo za dobrobit živali. Znotraj KGZS so tudi strokovne službe, ki prenašajo znanje na kmetije.«

“Naše reje so povečini majhne, kjer je lažje skrbeti za dobro počutje živali,« je še povedal predsednik KGZS in nadaljeval: »Če bi imeli na Krasu pred letošnjimi požari malenkost več koz, ovc oziroma živinoreje, bi bil tudi uničujoč požar na Krasu veliko manjši, bolj obvladljiv. Zato trdim, da smo slovenski živinorejci steber in ponos slovenske kulturne krajine ter varuhi okolja.« 

Več v Kmečkem glasu, v rubriki Iz dela Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.