Vreme Naročite se
Kmetje imamo stroj za predelavo trave - to je krava
"Na travnikih raste trava, ki jo lahko v človeku dostopne oblike živil predelajo le prežvekovalci. Ne razumemo, ali imajo posamezni ozko specializirani člani sveta v razvoju ali celo že razvit stroj za predelavo trave! Kmetje ga imamo."
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 13. januar 2023 ob 14:32

Odpri galerijo

Pod naslovom Kaj boste pridelovali in kaj jedli, vam bom jaz povedal smo prejeli stališče glede strateškega sveta za prehrano, ki ga je napisal Jernej Redek iz Sindikata kmetov Slovenije. Takole piše. 

"Ustanovitev strateškega svet za prehrano v decembru preteklega leta s strani predsednika Vlade je bilo presenečenje za marsikoga, tako v strokovnih krogih kot tudi širši javnosti. Izstopala so področja dela in naloge, v javnosti so se kmalu pojavila ugibanja o ozko specializirani prehranski usmerjenosti pretežnega dela članov sveta. 

Predsednik vlade ima seveda vso pravico ustanoviti kakršni koli strateški svet za različna področja, o tem ni dvoma. Pa vendar naloge članov novoustanovljenega strateškega sveta za prehrano posegajo na področje, ki ga niso nikoli realno niti poznali, kaj šele obvladali. Ali je imenovanje članov naključno ali ne, bo žal pokazal le čas, kmetje pa lahko izražamo resne pomisleke o suverenosti kmetovanja na svojih kmetijah.  

Začnimo pri nalogah strateškega sveta za prehrano. Generalno jih lahko razdelimo na dva dela, in sicer na del načrtovanja prehrane, ki obsega tri točke, ter kmetijski del, ki obsega dve točki ter se dotika tudi tretje. Takšno poseganje na področje kmetijstva - predvsem za t.i. strokovne usmeritve, ki se tičejo pridelave - brez omembe vredne zastopanosti kmetov je enostavno nesprejemljivo. Seveda pa bodo na slovenskega kmeta imele močan vpliv tudi prve tri točke, zlasti če v smernice zapišejo ozko prehransko stališče večine posameznikov, ki sestavljajo strateški svet za prehrano. 

Ali je takšno prikrito spreminjanje tako pomembne zadeve, kot je prehrana državljanov, dopustno ali ne, ne želimo soditi, to bodo povedali državljani. Vsekakor pa moramo povedati nekaj dejstev o slovenskem kmetijstvu, ki jih pripravljavci nalog strateškega sveta za prehrano ne poznajo.

Kmetijstvo v Sloveniji je vsekakor trajnostno, žal pa so naravne danosti takšne, da imamo dve tretjini kmetijskih površin pod trajnim travinjem, njiv imamo le eno tretjino ali slabih 8 arov na prebivalca. Slednje pomeni, da niti z intenzivnim kmetijstvom na vseh njivskih površinah ne moremo zagotoviti prehranske varnosti državljanov, saj za to potrebujemo najmanj 16 arov njiv. Na trajnem travinju raste trava, ki jo lahko v človeku dostopne oblike živil predelajo le prežvekovalci. Enostavno ne razumemo, ali imajo posamezni ozko specializirani člani sveta v razvoju ali celo že razvit stroj za predelavo trave v človeku dostopno hrano. Kmetje ga namreč imamo in to je krava.

Obdobje epidemije vladajočih očitno ni streznilo, da je obdobje neoliberalnega kapitalizma mimo in da vsaka država gleda le nase, sploh pri vprašanju prehranske varnosti. Svetovna trgovina z živili se je zelo spremenila, neomejenih količin poceni hrane ni več na trgu. Torej je teorija poceni kupiti kjerkoli po svetu in doma drago prodati v veliki meri mimo. Razlog je tudi uhajanje deviz iz države, kar posledično siromaši blaginjo državljanov. 

Zakaj omenjamo ta dejstva in kakšno vezo imajo z strateškim svetom za prehrano? Povezava je linearna in jasno izražena. Ob demonizaciji ter posledični opustitvi živinoreje se bo pretežni del travinja zarastel, povečal pa se bo uvoz hrane iz drugih držav ali kontinentov. Pristojni v strateškem svetu za prehrano bi morali imeti takšne projekcije v malem prstu in jih razumeti. Seveda pa je na mestu vprašanje, ali jim želijo verjeti ali verjamejo le svojemu prepričanju. 

Ko govorimo o uvozu prehranskih izdelkov, pogostokrat ni važna kakovost živil, čeprav se uporabijo tudi za ranljive skupine. Kaj šele način pridelave ali da je bila recimo zelenjava pridelana na sužnjelastniški način v kakšni drugi državi. To bi morale biti prednostne naloge takšnega sveta, ne pa represivno širjenje ozke prehranske niše.

Ostro nasprotujemo dejstvu, da bi strateški svet za prehrano podal strokovne predloge, kaj in kako bomo lahko slovenski kmetje pridelovali na svojih kmetijah.

Demonizacija živinoreje, manj pridelanih proizvodov in prireje se bo posledično odrazilo v moči podeželja. Izguba delovnih mest v slovenskem kmetijstvu je neizbežna, saj s poljedelstvom v Sloveniji žal ne moremo biti konkurenčni na naših kmetijah. Na koncu bo prišla ideja, da moramo živilsko-predelovalni industriji prodati po določeni ceni (ki bo po vsej verjetnosti nižja od stroškov pridelave), zato da bodo lahko Slovenci imeli poceni hrano, vsi med kmetom in kupcem pa bajne dobičke. Kmetje takšnega početja skupini posameznikov vsekakor ne bomo dovolili. Takšno početje je leta 2023 nesprejemljivo in ga kmetje žal ne bomo mogli tolerirati.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 27. Jan 2023 at 13:57

300 ogledov

Raziskovanje na domačem vrtu
Kmetijski inštitut Slovenije kot partner v projektu INCREASE – Inteligentne zbirke genskih virov stročnic za evropske agroživilske sisteme želi prispevati k ohranjanju raznolikosti tradicionalnih sort stročnic v Evropi. Pri tem pa potrebuje tudi vašo pomoč!  Glavni cilj je uvajanje novih pristopov k ohranjanju, upravljanju in opredelitvi genskih virov navadnega fižola, dveh vrst volčjega boba, čičerike in leče na različnih ravneh za večjo konkurenčnost in trajnost v Evropi.  V okviru projekta izvajajo tudi poskus ljubiteljske znanosti, v katerem lahko sodeluje vsak, ki ima na voljo njivo, vrt, teraso ali balkon in bi si želel posaditi različne genske vire fižola ter spremljati njihovo rast – in s tem prispevati k  znanstveni raziskavi! V zadnjih dveh letih je pri tem poskusu sodelovalo že več kot 7000 ljubiteljskih znanstvenikov iz cele Evrope, od tega več kot 25 iz Slovenije.  Za sodelovanje v raziskavi si morate najprej na pametni telefon naložiti aplikacijo in se registrirati, nato pa vam raziskovalci pošljejo semena različnih genskih virov fižola, ki jih za namene poskusa razmnožujejo tudi na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Na dom prejmete pet različnih genskih virov fižola, ki so izbrani glede na vaše prostorske možnosti, zraven pa vam pošljejo tudi kontrolno sorto fižola. Semena nato posadite in skrbite za rastline, preko aplikacije pa raziskovalcem posredujete informacije (opazujete določene značilnosti v različnih fazah rasti in jih podkrepite s fotografijami). Znotraj aplikacije lahko izberete tudi svoj nivo znanja, s katerim se vključujete v poskus ljubiteljske znanosti (od osnovnega znanja do strokovnjaka).  Z raziskavo želijo ohraniti raznolikost kmetijskih rastlin v Evropi, kar je pomembno tako za kmetijstvo in prehrano kot tudi za naše okolje. Na svetu se dandanes namreč goji le omejeno število različnih sort fižola.  Semena se vsakemu udeležencu razdeli le enkrat, saj je eden od namenov poskusa tudi, da bi sodelujoči v naslednjih letih semena sami razmnoževali in si jih izmenjevali. S tem bi lahko vsak prispeval k večji raznolikosti kmetijskih rastlin v Evropi.  Torej velja vabilo, da se vključite v raziskavo in si čim prej naložite aplikacijo INCREASE.  V 3. krog raziskave, se lahko ključite do 28. 2. 2023.  Več informacij: https://www.pulsesincrease.eu/sl/experiment Ne spreglejte knjige ZRNATE STROČNICE. Polistate in naročite jo s klikom na naslovnico. 

Fri, 27. Jan 2023 at 13:05

392 ogledov

Poziv k prijavi v kontrolo za seneno prirejo mleka za 2023
Strateški načrti skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo (SN 2023–2027) v okviru intervencije kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – naravni viri na novo uvaja tudi podporo za seneno prirejo za mleko in meso. Z letom 2023 se prvič uvaja podpora za seneno mleko. Osnovni pogoj za pridobitev te podpore je vključenost v kontrolo pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo nad seneno prirejo za mleko. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zato vse pridelovalce, ki želite pridobiti finančno podporo za seneno prirejo za mleko za leto 2023, poziva k prijavi oz. obnovi prijave v kontrolo senene prireje za mleko najpozneje do 28. februarja 2023. Prijavite se pri eni izmed pooblaščenih organizacij za kontrolo nad seneno prirejo za mleko: https://www.bureauveritas.si, https://www.ikc-um.si/, https://www.kon-cert.si. Senena prireja je podrobneje opisana v SN 2023–2027, ki ga najdete na povezavi https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027.  

Thu, 26. Jan 2023 at 14:08

287 ogledov

Slovenska živinoreja ni del problema, ampak del rešitve
V Državnem zboru je potekal posvet "Za boljšo prihodnost živali«. Ker so bila nekatera stališča govorcev glede živinoreje neobjektivna, delež predstavnikov rejcev rejnih živali pa majhen, je javnost lahko dobila napačen vtis, da je živinoreja v Sloveniji izjemno velik problem.  Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je organizatorju posredovala nabor več kot 80 organizacij in društev rejcev domačih rejnih živali, ki so želeli sodelovati in katerih glas bi tudi moral biti slišan v parlamentu, vendar žal niso bili uvrščeni v program. Prav tako ob robu posveta v Državnem zboru niso objavili strokovnega gradiva in stališč, ki jih je posredovala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.   Slovenija ima majhno obtežbo GVŽ/ha. Je pa stanje z vidika živinoreje v Sloveniji predstavil predsednik KGZS Roman Žveglič: »Slovenska živinoreja kot celota ni intenzivna, saj na dobrih 600.000 hektarjih kmetijskih zemljišč redimo manj kot pol milijona govedi, okoli 215.000 prašičev, okoli sedem milijonov kljunov perutnine, slabih 120.000 ovac, dobrih 25.000 koz in manj kot 20.000 kopitarjev. Če te številke pretvorimo v glave velike živine na hektar (GVŽ/ha), to pomeni manj kot eno GVŽ/ha. Zato z vso odgovornostjo trdim, da slovenski rejci vzorno skrbimo tako za okolje kot za svoje živali, vsako leto se izobražujemo, hodimo na oglede dobrih praks doma in v tujini ter izboljšujemo pogoje reje – skrbimo za dobrobit živali. Znotraj KGZS so tudi strokovne službe, ki prenašajo znanje na kmetije.« "Naše reje so povečini majhne, kjer je lažje skrbeti za dobro počutje živali,« je še povedal predsednik KGZS in nadaljeval: »Če bi imeli na Krasu pred letošnjimi požari malenkost več koz, ovc oziroma živinoreje, bi bil tudi uničujoč požar na Krasu veliko manjši, bolj obvladljiv. Zato trdim, da smo slovenski živinorejci steber in ponos slovenske kulturne krajine ter varuhi okolja.«  Več v Kmečkem glasu, v rubriki Iz dela Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Thu, 26. Jan 2023 at 13:51

238 ogledov

Podaljšanje roka za prijavo oziroma obnovitev prijave v kontrolo ekološkega kmetovanja
Nov Strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 (SN SKP 2023-2027) daje velik poudarek ekološkemu kmetovanju in zato so namenjena tudi višja sredstva za spodbujanje ekološkega kmetovanja. Tako se bodo lahko ekološki pridelovalci vključili v dve intervenciji, ki neposredno podpirata ekološko pridelavo, in sicer v intervencijo Ekološko kmetovanje in v intervencijo Ekološko čebelarjenje.   Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) vabi že obstoječe ekološke pridelovalce in predelovalce, pa tudi tiste, ki se na novo odločate za ekološko kmetovanje, da v letu 2023 vstopite v intervenciji Ekološko kmetovanje oziroma Ekološko čebelarjenje, saj s tem podpirate in promovirate izvajanje ekološkega kmetovanja v Sloveniji, ki mu tudi MKGP namenja posebno pozornost. Glede na navedeno MKGP vse ekološke pridelovalce oziroma predelovalce oziroma čebelarje, ki želite pridobiti finančno podporo za leto 2023 v okviru SN SKP 2023-2027 za intervenciji Ekološko kmetovanje in Ekološko čebelarjenje, obvešča da je rok za prijavo oziroma obnovo prijave v kontrolo ekološkega kmetovanja podaljšan do 28. februarja 2023 pri eni izmed pooblaščenih organizacij za kontrolo in certificiranje kmetijskih pridelkov ali živil, ki so navedene na spletni strani MKGP: https://www.gov.si/teme/ekoloska-pridelava/                  

Thu, 26. Jan 2023 at 07:57

277 ogledov

Snežko snežak
Estetsko dodelan snežak je tako velik, da ga mimoidoči ne morejo spregledati. Mnogi se ob pogledu nanj nasmehnejo, obenem pa jih tudi opogumlja, kajti dvignjena prsta v obliki črke V na snežkovi levi roki sta simbol za zmago. Kakšne zmage pa si vedno želi vsak od nas. Zdaj naj pa zima kar traja. Ne le zato, da se bo sneženi mož čim dlje obdržal, ampak tudi zato, da si bo zemlja malo odpočila.

Wed, 25. Jan 2023 at 12:50

390 ogledov

Poziv k prijavi oz. obnovitvi prijave v kontrolo za integrirano pridelavo za 2023
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z letom 2023 ponovno uvaja finančne podpore za integrirano pridelavo poljščin, zelenjave, hmelja, sadja in oljk ter grozdja.  Tako imenovane operacije integrirane pridelave se bodo izvajale v okviru intervencije kmetijsko-okoljska podnebna plačila – naravni viri iz Strateškega načrta SKP 2023–2027 za Slovenijo, ki ga je Evropska komisija odobrila 28. oktobra 2022. Integrirana pridelava je podrobneje opisana v omenjenem strateškem načrtu, ki ga najdete na povezavi https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027. Eden od pogojev za pridobitev finančne podpore za integrirano pridelavo je vključenost v kontrolo pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo nad integrirano pridelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil. Zato vse pridelovalce, ki želite pridobiti finančno podporo za integrirano pridelavo poljščin, zelenjave, hmelja, sadja in oljk oziroma grozdja za leto 2023, pozivajo k prijavi oziroma obnovi prijave v kontrolo integrirane pridelave najpozneje do 28. februarja 2023. To naredite pri eni izmed pooblaščenih organizacij za kontrolo nad integrirano pridelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki so navedene na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer najdete tudi več informacij o integrirani pridelavi: https://www.gov.si/teme/integrirana-pridelava/.
Teme
Hrana sindikat kmetov KGZS krave kmetje uvoz hrane živila ranljive skupine podeželje delovna mesta

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kmetje imamo stroj za predelavo trave - to je krava