Kampanja za oddajo zbirne vloge za leto 2023 se začenja z 31. marcem 2023. Vloge morajo kmetovalci oddati do 10. julija 2023, z izjemo zahtevka za podintervencijo Dobrobit živali – drobnica, za katero je rok oddaje najpozneje do 5. maja 2023. Izjema je tudi pri posebnih kulturah, kjer je rok za oddajo zbirne vloge 30. junij 2023.Po novem ni več pozne predložitve zbirne vloge.Prav tako je zaradi uvedbe sistema za spremljanje površin možno zahtevke za površinske intervencije spremeniti, dopolniti ali umakniti po 10. juliju, vendar pod določenimi pogoji.Nosilci kmetijskih gospodarstev bodo morali vloge oddati elektronsko, pri tem pa jim lahko pomagajo v Javni kmetijsko svetovalni službi.Pomembna novost strateškega načrta je t.i. pogojenost. Gre za nabor obveznih pravil oz. standardov, ki so bili do sedaj poznani pod nazivom navzkrižna skladnost in je ravno tako razdeljena na dva sklopa: dobro kmetijsko in okoljsko stanje zemljišč (DKOP) z 9 standardi in na predpisane zahteve ravnanja (PZR) z 11 standardi.Zavezanci za izpolnjevanje standardov DKOP in PZR so vsi, ki prek zbirne vloge uveljavljajo podpore.Predvideno je, da se povečajo odstotki znižanj za upravne sankcije pri veliki resnosti namernih kršitev, vključno s popravljivimi in stalnimi posledicami kršitev. To pomeni, da bodo v prihodnje hude in očitno namerne kršitve zakonodaje, ki je del pogojenosti, sankcionirane strožje (tudi 100 %, torej brez izplačila vseh intervencij, ki se uveljavljajo za dotično leto).Več informacij je na spletni strani MKGP (http://www.skp.si/), ARSKTRP (https://www.gov.si/zbirke/storitve/oddaja-zbirne-vloge-za-leto-2023/) ter KGZS.

V času cvetenja češenj, višenj, češpelj in sliv je pred padavinami potrebno cvetove zaščititi pred okužbami s cvetno monilijo.Uporabite lahko enega izmed fungicidnih sredstev. Škropljenje je potrebno opraviti, ko bo odprtih 10 % cvetov. V nasade češpelj in sliv je v času cvetenja potrebno obesiti bele lepljive plošče, s katerimi spremljamo prisotnost rumene in črne češpljeve grizlice (2 plošči/ha). Če je po koncu cvetenja ulovljenih več kot 30 osic, je po končanem cvetenju potrebno opraviti škropljenje z insekticidom Mospilan 20 SG.Pred uporabo sredstev za varstvo rastlin preberite navodila in veljavne registracije ter jih upoštevajte.Pred nanosom sredstev, nevarnih čebelam, obvezno odstranitev cvetoče podrast in škropljenje opravite v večernem času, ko so čebele v panjih.ČEBELARJI, pozor, znanja ni nikoli dovolj. S klikom na pasico polistajte in naročite. TRIS ČEBELARSKIH PRIROČNIKOV.

Največ nesreč pri kmečkem delu se zgodi s traktorjem ali pri spravilu lesa v gozdu. Se pa tudi ob uporabi manjših kmetijskih strojev dogajajo skorajda neverjetne nesreče s smrtnim izidom.V naselju Goričica v občini Šentjur se je z motornim prekopalnikom doma poškodoval občan, poročajo s Policijske postaje Celje. Šlo je za grozljivo nesrečo, saj je stroj domala raztrgal svojega upravljavca.Zato velja opozorilo, da je treba biti previden pri vsakem kmečkem delu. Stroji in priključki so vse bolj zmogljivi in avtomatizirani, zato je prav, da jih uporabljajo samo za to usposobljeni.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS) in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS), začenja vsakoletne aktivnosti obveščanja in osveščanja javnosti o pomenu pravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Cilj teh aktivnosti je zmanjšanje tveganj za zdravje ljudi in okolje, s poudarkom na varovanju čebel, ki so eden ključnih indikatorjev čistosti okolja in imajo pomembno vlogo pri kmetijski proizvodnji.MKGP na podlagi usmeritev Vlade RS spodbuja pridelavo kakovostne in varne hrane, v luči skupnega evropskega dogovora na trajnostno, zeleno in podnebno nevtralno gospodatstvo, ki vzpostavlja okolju in ljudem prijazno pridelavo in proizvodnjo hrane. V ta namen pridelovalce vzpodbuja k uporabi okolju prijaznejših metod varstva rastlin in celovitem ravnanju s kmetijskimi rastlinami, kamor spadajo preventivni ukrepi to je izbira rastišča, kolobarjenje, obdelava tal, čas in gostota setve oziroma sajenja, rez, vzgojne oblike, setev mešanih ali vmesnih posevkov ali dosevkov, uporaba odpornih/tolerantnih sort, saditev ali setev certificiranega sadilnega/semenskega materiala, gnojenje, namakanje, izsuševanje, higienski ukrepi) in uporabo metod varstva rastlin z nizkim tveganjem, kamor spadajo fizikalni ukrepi, biotehniški ukrepi, uporaba koristnih organizmov za biotično varstvo rastlin, uporaba FFS na podlagi izvlečkov, mikroorganizmov, rastlinskih izvlečkov, feromonov in podobnih snovi, uporaba osnovnih snovi, in uporaba FFS dovoljenih za ekološko pridelavo. Pri takem načinu pridelovanja mora pridelovalec nasad ali posevek redno pregledovati in opazovati pojav škodljivih organizmov ter na podlagi lastne presoje ter izkušenj izbrati najprimernejšo metodo varstva rastlin ali ustrezno kombinacijo metod ter FFS uporabiti le takrat, ko presodi, da z metodami vrstva rastlin z nizkim tveganjem ni mogoče zagotoviti zadovoljivega učnika obvladovanja škodlnivih organizmov. Uporaba FFS mora biti ekonomsko in ekološko opravičljiva. V primeru uporabe FFS mora uporabnik upoštevati tudi informacije o pragu škodljivosti, če te obstajajo, o primernem času uporabe FFS in druge nasvete o uporabi tistih FFS, ki so ciljno naravnana tako, da so čim manj škodljiva za zdravje ljudi, neciljne organizme in okolje. Te informacije zagotavljajo izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin in so objavljene na spletni stani UVHVVR.V ta namen so na Kmetijskem inštitutu Slovenije pripravili spletno stran za integrirano varstvo rastlin, kjer so zbrani aktualni opisi in informacije o škodljivih organizmih in ukrepih za zmanjšano uporabo FFS, ki je dostopna na: https://www.ivr.si/.Izpostavljamo splošna načela pravilne rabe FFS• Na ozemlju Republike Slovenije se smejo uporabljati le FFS, ki imajo odločbo o registraciji, dovoljenje za nujne primere, dovoljenje za vzporedno trgovanje ali dovoljenje za raziskave in razvoj, izdano v skladu z veljavno zakonodajo. FFS se sme uporabljati zgolj proti ŠO in na rastlinah, za katere je uporaba dovoljena in opredeljena na etiketi.• FFS sme uporabljati le oseba, ki je uspešno opravila usposabljanje za ravnanje s FFS in ima veljavno potrdilo. Izjema so FFS za nepoklicno rabo, ki jih lahko uporabljajo tudi nepoklicni uporabniki in so jim dostopna brez predložitve potrdila. • Pred uporabo FFS mora uporabnik v celoti prebrati in upoštevati etiketo in navodila za uporabo, na katerih so poleg ŠO in gojenih rastlin navedeni še pogoji uporabe, kot so npr. odmerek FFS, čas uporabe, število tretiranj in časovni razmik med tretiranji ter številna opozorila v zvezi z uporabo osebne varovalne opreme, s karenco ter omejitvami rabe zaradi varovanja vodnih virov, varstva čebel, neciljnih členonožcev in ne-tarčnih rastlin.• Uporabniki FFS za poklicno rabo morajo voditi evidenco o uporabi FFS v skladu z veljavno zakonodajo.• FFS morajo biti shranjen v originalni embalaži, ločen od živil in drugih predmetov splošne rabe, zunaj dosega otrok in v pogojih skladiščenja, ki jih je določil proizvajalec in so navedeni v navodilu za uporabo. • Naprave, s katerimi uporabniki nanašajo FFS, morajo biti tehnično brezhibne in opremljene ustrezno namenu uporabe. Uporabljati se smejo le naprave, ki so jih pregledali pooblaščeni pregledniki za izvajanje pregledov naprav za nanašanje FFS in jim izdali potrdilo in znak o pravilnem delovanju. Znak o pregledu mora biti nameščen na napravi za nanašanje FFS na vidnem mestu.• Uporabnik FFS mora uporabiti ustrezno osebno varovalno opremo, navedeno ne etiketi. • Uporabnik FFS mora uporabiti FFS na način, da zavaruje čebele in neciljne členonožce, ki so izpostavljene FFS z nabiranjem nektarja, cvetnega prahu in medene rose. • Tretiranje s FFS se mora izvajati na način, ki preprečuje zanašanje FFS na sosednje gojene rastline ter na površine, kjer se nahajajo čebelnjaki, stanovanjske stavbe, objekti javne rabe, objekti za skladiščenje in predelavo rastlin ter objekti za rejo in oskrbo živali. • Priprava škropilne brozge in spiranje naprav za nanašanje FFS nista dovoljena v neposredni bližini izvirov, vodotokov, jezer in drugih stoječih voda ter objektov za preskrbo s pitno vodo. Škropilno brozgo pripravljamo na mestih, namenjenih polnjenju in mešanju FFS, ki je ustrezno opremljeno in zavarovano, da morebitno razlitje ne more doseči vodnih virov in odtočnih kanalov. V primeru tretiranja parcel, ki se nahajajo v bližini voda, je treba upoštevati varnostne pasove, ki so navedeni v navodilu za uporabo ali so določeni s predpisi, ki urejajo področje voda. Posebno mesto pri uporabi FFS ima skrb za čebele in druge neciljne organizme, ki so izpostavljeni FFS z nabiranjem nektarja, cvetnega prahu in medene rose neposredno ob nanašanju FFS. FFS, ki predstavljajo tveganje za čebele in druge opraševalce, so označeni z grafičnim opozorilnim znakom »Nevarno za čebele«:Pri uporabi tovrstnih sredstev imajo uporabniki v zvezi z varstvom čebel določene obveznosti:- cvetoča podrast v trajnih nasadih mora biti v času tretiranja s FFS, ki so označena kot čebelam nevarna, pokošena oziroma mora biti na drug način preprečeno, da bi jo FFS doseglo,- uporaba sistemičnih FFS, ki so označena kot čebelam nevarna, je prepovedana v času cvetenja gojenih rastlin,- uporaba kontaktnih FFS, ki so označena kot čebelam nevarna, je v času cvetenja gojenih rastlin dovoljena le v nočnem času od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom, razen če je na etiketi in navodilu za uporabo navedeno, da je uporaba takega sredstva v celoti prepovedana v času cvetenja,- pri uporabi FFS, ki so nevarna za čebele, mora uporabnik tretiranje izvajati na način, da se prepreči zanašanje na sosednje površine s cvetočimi rastlinami in kulturami.Prav tako je potrebno biti pozoren na morebitne druge omejitve uporabe in opozorila, ki so navedena na etiketi FFS, zato je vedno potrebno dosledno prebrati navodila za uporabo. Uporabnik FFS za poklicno rabo mora voditi podatke o uporabi metod varstva rastlin in uspešonosti uporabljenih ukrepov in metod na obrazcu »Podatki o uporabi FFS v kmetijski pridelavi«, ki je priloga Pravilnika o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi. Prav tako mora uporabnik FFS, v primeru uporabe FFS za poklicno rabo zagotoviti sledljivost vsakega FFS od nakupa do uporabe ter voditi podatke o uporabi FFS. Račune in podatke o uporabi mora upoorabnik FFS za poklicno rabo hraniti najmanj 3 leta. Ključni dejavnik za pridelavo kakovostne in varne hrane ter sočasno varovanje zdravja ljudi in okolja, ki sledi skupnim prizadevanjem za vzpostavitev trajnostne kmetijske pridelave v Evropski uniji, je usposabljanje pridelovalcev in uporabnikov FFS. V ta namen je UVHVVR izdal nov priročnik »Temeljna načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin in varne rabe FFS«. Priročnik je kot izobraževalno gradivo v osnovi namenjen udeležencem usposabljanja iz fitomedicine, predstavljena vsebina pa je tudi dobrodošel pripomoček pri razširjanju ter poglabljanju znanja vseh, ki želijo prispevati k bolj učinkovitemu, manj tveganemu in do okolja prijaznejšemu varstvu rastlin. Vsebina priročnika je dostopna tudi na spletni strani Uprave in Kmetijskega inštituta Slovenije.Dostopnost in uporaba FFS sta regulirani pravici, ki ju posameznik pridobi z izkazanim znanjem o ravnanju s FFS, predvsem z namenom, da z uporabo FFS ne povzroča nesprejemljivega tveganja za okolje in zdravje ljudi, ki sta temeljni pravici vseh državljanov. Zato je pravilno rokovanje s FFS velika odgovornost vsakega uporabnika.

Z letom 2023 se je začel izvajati Strateški načrt Skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 za Slovenijo. Krovna usmeritev je zagotoviti trajnostno pridelavo hrane na celotnem območju države in povečati samooskrbo, pri čemer so pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost.K uresničevanju ciljev bodo pomembno prispevali ukrepi oz. po novem intervencije, ki se uveljavljajo prek zbirne vloge za 2023, tako po vsebini kot po obsegu finančnih sredstev. V primerjavi s prejšnjim obdobjem imamo prenovljene in povsem nove intervencije, ki se bodo lahko uveljavljale prek zbirne vloge. Novosti so tudi v procesu obravnave zahtevkov za 'površinske' intervencije, saj je dodan sistem za spremljanje površin in informacijsko orodje Sopotnik.Kampanja za oddajo zbirne vloge za leto 2023 se bo začela z 31. marcem 2023. Vloge morajo kmetovalci oddati do 10. julija 2023, z izjemo zahtevka za podintervencijo Dobrobit živali – drobnica, za katero je rok oddaje najpozneje do 5. maja 2023. Izjema je tudi pri posebnih kulturah, kjer je rok za oddajo zbirne vloge 30. junij 2023.Po novem ni več pozne predložitve zbirne vloge. Prav tako je zaradi uvedbe sistema za spremljanje površin možno zahtevke za površinske intervencije (vse, razen operacije KOPOP_BK Ohranjanje mejic) spremeniti, dopolniti ali umakniti po 10. juliju, vendar pod določenimi pogoji. Nosilci kmetijskih gospodarstev bodo morali vloge oddati elektronsko, pri tem pa jim lahko pomagajo v Javni kmetijsko svetovalni službi.Pravila pogojenostiPomembna novost strateškega načrta je t.i. pogojenost. Gre za nabor obveznih pravil oz. standardov, ki so bili do sedaj poznani pod nazivom navzkrižna skladnost in je ravno tako razdeljena na dva sklopa: dobro kmetijsko in okoljsko stanje zemljišč (DKOP) z 9 standardi in na predpisane zahteve ravnanja (PZR) z 11 standardi. Vsebinsko je pogojenost zahtevnejša od navzkrižne skladnosti, saj je večina standardov postala strožja, prav tako se je na seznam standardov dodalo nekatere, deloma spremenjene prakse zelene komponente neposrednih plačil iz obdobja 2015-2022. Zavezanci za izpolnjevanje standardov DKOP in PZR so vsi, ki prek zbirne vloge uveljavljajo podpore. Predvideno je tudi, da se povečajo odstotki znižanj za upravne sankcije pri veliki resnosti namernih kršitev, vključno s popravljivimi in stalnimi posledicami kršitev. To pomeni, da bodo v prihodnje hude in očitno namerne kršitve zakonodaje, ki je del pogojenosti, sankcionirane strožje (tudi 100 %, torej brez izplačila vseh intervencij, ki se uveljavljajo za dotično leto).Prejemniki sredstev za obnovo vinogradov so do izteka triletnega obdobja po letu prejema plačila še naprej zavezanci za navzkrižno skladnost. Če poleg obnove vinogradov uveljavljajo še katero od naštetih intervencij, so poleg tega še zavezanci za pogojenost. Neposredna plačilaV okviru neposrednih plačil bo na voljo večje število intervencij, izmed katerih izpostavljamo nove sheme za okolje in podnebje:1. Osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost – ODPT;2. Dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost – DPDPT;3. Vezane dohodkovne podpore:- za rejo drobnice;- za rejo govedi;- za krave dojilje;- za mleko v gorskih območjih;- za beljakovinske rastline.4. Sheme za podnebje in okolje:- Ekstenzivno travinje – EKST;- Tradicionalna raba travinja – TRT;- Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak – NIZI;- Naknadni posevki in podsevki – NPP;- Ozelenitev ornih površin prek zime – ZEL;- Konzervirajoča obdelava tal – KONZ;- Zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca – POŠK;- Varstvo gnezd pribe – VGP;- Uporaba le organskih gnojil za zagotavljanje dušika v trajnih nasadih – OGNTN;- Ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih – BIORAZTN;5. Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete.S 1. januarjem 2023 prenehajo veljati plačilne pravice, ki so bile pridobljene na podlagi sheme osnovnega plačila v skladu z Uredbo 1307/2013/EU in Uredbo o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15, 103/15, 36/16, 84/16, 23/17, 5/18, 10/19, 7/20, 78/20, 3/21, 67/21, 197/21 in 53/22), s čimer ugasnejo vse pravice iz tega naslova.Kmetijsko-okoljska podnebna plačila Tudi v prihodnje se bodo kmetje lahko vključili v izvajanje večletnih, zahtevnejših, nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki prispevajo k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam ter k varovanju naravnih virov (voda, tla, zrak) in biotske raznovrstnosti. V obdobju 2023 – 2027 se bodo izvajale tri KOPOP intervencije s skupno 31 operacijami: - Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – podnebne spremembe (KOPOP_PS), ki je novost in se nanaša na analizo krme in računanje krmnih obrokov za govedo, prašiče pitance in drobnico.- Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila - naravni viri (KOPOP_NV), ki prinaša dosedanje operacije v prenovljeni obliki ter tudi nove operacije, kot npr. za integrirano pridelavo, za seneno prirejo. - Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – biotska raznovrstnost in krajina (KOPOP_BK), ki ravno tako vključuje obstoječe in nove operacije, pri čemer je ena operacija upravljavsko-rezultatska in ena operacija rezultatska.Biotično varstvo rastlinNova intervencija Biotično varstvo rastlin spodbuja zatiranje škodljivih organizmov in bolezni z nizkimi vnosi kemičnih fitofarmacevtskih sredstev. Plačila Natura 2000Nova intervencija Plačilo Natura 2000 zagotavlja finančno nadomestilo upravičencem, ki beležijo izpad dohodka in dodatne stroške zaradi naravovarstvenih režimov, povezanih z upravljanjem omrežja Natura 2000. Režimi izhajajo iz zahtev izpolnjevanja obveznosti Direktive 2009/147/ES in Direktive 92/43/EGS. Za leto 2023 se bo izvajalo na Ljubljanskem barju, Planinskem polju in na Goričkem, kot se je Slovenija zavezala v Strateškem načrtu, upoštevajoč zahteve Evropske komisije in Celovito presojo vplivov na okolje za Strateški načrt. Z Uredbo o Načrtu upravljanja Krajinskega parka Goričko za obdobje 2021–2025 (Uradni list RS, št. 91/21) je režim za Goričko že vzpostavljen, na območjih Ljubljansko barje in Planinsko polje pa je trenutno predlog režima še v postopku sprejemanja.Ekološko kmetovanje in Ekološko čebelarjenje Pomembna gradnika okoljsko naravnane kmetijske politike sta še naprej Plačilo za ekološko kmetovanje in Plačilo za ekološko čebelarjenje, kjer je novost oblika izplačila. S tovrstnim spodbujanjem naravi prijaznega načina kmetovanja se posredno spodbuja tudi povečanje obsega tržne ekološke pridelave in predelave, kar je pomembno tudi z vidika povpraševanja po lokalno proizvedenih ekoloških proizvodih.Dobrobit živali (prašiči, perutnina, govedo, drobnica, konji)V prihodnje se nadaljuje s podpiranjem nadstandardnih praks za dobrobit živali. Uvajajo se določene spremembe obstoječih intervencij za prašiče, govedo in drobnico ter hkrati vključujejo nova področja, kot je dobrobit živali za konje, z letom 2024 pa tudi za perutnino. Lokalne pasme in sorte Intervencija Lokalne pasme in sorte, ki spodbuja ohranjanje genskih virov, in sicer avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali in lokalnih sort, ki jim grozi prenehanje reje oz. genska erozija, ni novost, se pa po novem izvaja kot samostojna intervencija izven KOPOP intervencij.OMD plačiloV letu 2023 je predvideno, da se bo plačilo OMD izvajalo v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020. Posledično bodo morali upravičenci do OMD plačila v letu 2023 upoštevati navzkrižno skladnost, kot je veljala za leto 2022, torej tudi zahteve vezane na živali, ki jih po novem ni v pogojenosti. Prav tako bo kot pogoj za dodelitev OMD plačila veljal pogoj aktivnega kmeta po pravilih za leto 2022. Če pa za leto uveljavljajo hkrati tudi neposredna plačila, pa morajo izpolnjevati tudi pogoj aktivnega kmeta tudi po novih pravilih. Na to morajo biti pozorni nosilci KMG, ki presegajo prag 5.000 EUR prejetih neposrednih plačil za leto 2022, medtem ko so zaradi poenostavitve vsi drugi nosilci KMG tako po novih kot starih pravilih aktivnega kmeta avtomatično šteti za aktivne kmete.Prenos obveznosti iz Programa razvoja podeželja 2014–2020 v Strateški načrt 2023–2027Izvajanje obveznosti ukrepov kmetijsko-okoljska-podnebna-plačila (ukrep KOPOP M10) in ekološko kmetovanje (ukrep EK M11) iz Programa razvoja podeželja 2014–2020, prevzetih v letih 2019 in 2020, ki se zaključijo z letom 2023 oz. 2024, se bo preneslo v Strateški načrt 2023–2027. Zato se le-te prilagodijo novemu pravnemu okviru Uredbe (EU) št. 2021/2115 za programsko obdobje 2023–2027, ob upoštevanju revizijske klavzule iz 48. člena Uredbe (EU) št. 1305/2013. Do te prilagoditve se bodo upravičenci opredelili ob vnosu zbirne vloge za leto 2023, in sicer tako, da bodo podali izjavo, ali se s prilagoditvijo obveznosti oz. ukrepa strinjajo. Če se upravičenci s to prilagoditvijo obveznosti strinjajo, do izteka petletnih obveznosti v letu 2023 oziroma 2024 obveznosti teh ukrepov izvajajo v skladu z Uredbo o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve in območja Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uredba SN 2023–2027). V nasprotnem primeru pa upravičencem obveznost izvajanja ukrepov KOPOP in EK z letom 2023 preneha brez dolžnosti vračila prejetih sredstev za obdobje, ko je obveznost veljala, pri čemer ti upravičenci v letu 2023 ne morejo vstopiti v istovrstno operacijo intervencij KOPOP_NV in KOPOP_BK, intervencijo Lokalne pasme in sorte ter intervenciji Ekološko kmetovanje in Ekološko čebelarjenje iz Uredbe SN 2023–2027.Več informacij lahko kmetovalci najdejo na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (http://www.skp.si/), Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (https://www.gov.si/zbirke/storitve/oddaja-zbirne-vloge-za-leto-2023/) ter Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Zadružniki so na tradicionalnem kongresu Zadružne zveze Slovenije (ZZS) v Portorožu pozvali k razumni presoji evropskih direktiv z opozorilom, da bi slepo sledenje le-tem lahko pripeljalo do propada slovenskih kmetij, temelja naše prehranske varnosti. Izpostavili so tudi nujnost ohranjanja živinoreje, ker ne pomeni grožnje klimatskim spremembam in ker mesa ni priporočljivo umakniti iz naših jedilnikov.»Naša Evropa, velika, sodobna, demokratična zveza držav, naša blaginja in varnost so na preskušnji. Poleg globalnih izzivov in spremenjenih geopolitičnih razmer pa tudi sami sebi vztrajno mečemo polena pod noge,« je v uvodnem nagovoru opozoril Borut Florjančič, predsednik ZZS.Primer odločitve brez kompasa je predlagana uredba Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, ki bi lahko imela neslutene in težke posledice. »Hrano bomo uvažali iz okolij, kjer jim je odnos do sočloveka in narave na repu prioritetne liste. Propad kmetij, ranljivost zaradi odvisnosti, ogljični odtis, problematična kvaliteta hrane pa kot da niso pomembne. Predlagana uravnilovka zmanjševanja rabe FFS bi najbolj udarila tiste države, katere smo že do sedaj naredile velike korake na področju omejevanja njihove rabe. In zato nas lahko resno skrbi, ali imajo tisti, ki vodijo našo barko, dejansko kompas v rokah.«Drugi primer so Barjanski kmetje, ki bodo zaradi obveznega »režima«, ki so ga tri leta pripravljali slovenski uradniki, ne da bi vključili te kmete in lokalne skupnosti, primorani opustiti svojo kmetijsko dejavnost na kar 200 ha njiv in na najboljših travnikih, skupaj na vsaj 550 ha. Kmetijstva namreč ni možno prilagoditi zahtevam iz predlaganega obveznega režima. "Kaj naj naredijo vsi ti kmetje, ki so leta, desetletja, stoletja trdo garali, vlagali, posodabljali, razvijali kmetije, kupovali zemljišča, skrbeli za zemljo in naravo, da so z družinami lahko preživeli, zdaj pa jim boste čez noč onemogočili preživetje,« je odgovorne spraševala Helena Žučko, direktorica Kmetijske zadruge Ig. "Povejte mi, kje na svetu najboljše njive spreminjajo v steljnike!"Vrsta perečih tematik, ki danes vladajo v slovenskem kmetijstvu, je tako razlog, da so na kongresu zadružnikov odpirali ključne izzive ter opozorili na odgovornost, ki jo imajo evropski in slovenski funkcionarji in uradniki, kmetijske organizacije in tudi nevladne organizacije.