Vreme Naročite se
Zaplate neposejanih tal na njivah
V okviru novega Strateškega načrta bo na njivskih površinah kmetom na voljo enoletna Shema za okolje in podnebje (SOPO) za pripravo zaplat neposejanih tal, ki je namenjena izboljšanju gnezditvenih pogojev za poljskega škrjanca.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 14. september 2022 ob 14:25

Odpri galerijo

Kmetje lahko zaplate na nekaterih območjih pripravite že med letošnjo setvijo ozimnih poljščin, na upravičenih površinah pa boste lahko plačilo uveljavljali z oddajo zbirne vloge spomladi.

Nekoč ljudska ptica, ki je danes že prava redkost

V ljudskem spominu ima poljski škrjanec zaradi svojih pevskih sposobnosti prav posebno mesto. Njegovo žvrgolečo pesem v zgodnji pomladi, med katero se v velikih krogih dvigne tudi nekaj sto metrov visoko v nebo, so že naši predniki povezovali s prihodom toplega dela leta. Kljub glasni in zvonki paritveni pesmi, ki je namenjena označevanju teritorija, pa gre v resnici za prav skromno obarvano ptico rjave barve, ki je nekoliko večja od domačega vrabca.

				Poljski škrjanec			Poljski škrjanec naseljuje odprte travnike, pašnike in njive z nizko vegetacijo in večjim deležem golih tal. Ptica gnezdi neposredno na tleh, kjer si izkoplje plitvo in zelo neopazno jamico, v katero samica izleže 3 do 5 jajc. Kot talni gnezdilec ima rad zelo odprte površine in se praviloma izogiba predelom v bližini mejic, gozdov, stavb in daljnovodov, ker je tam njegovo gnezdo bolj izpostavljeno plenilcem. Na tleh se tudi prehranjuje, saj tam v toplem delu leta lovi različne žuželke, v hladnem delu leta pa med žetvenimi ostanki išče manjša semena in rastlinski material. Ptica tako na njivah ne povzroča škode, je pa lahko zelo koristna pri odstranjevanju škodljivcev.

Žal pa se je številčnost te značilne vrste slovenskega podeželja v zadnjih desetletjih močno zmanjšala, v Sloveniji na primer v 15 letih za kar 60 %, na nekaterih območjih pa tudi do 90 %. Danes tako naseljuje le še odprte ekstenzivne suhe travnike na Krasu, Istri, Banjšicah in na Pivškem ter bolj intenzivno obdelano krajino v nižinskih območjih osrednje in vzhodne Slovenije.

Na njivah lahko pomagamo s preprostim ukrepom

Glavni razlog, da je poljski škrjanec postal tako redek, je na njivah povezan predvsem z večjo pogostostjo hitrorastočih in gosto sejanih poljščin, kot so koruza, ozimno žito, sončnica ali oljna ogrščica. V visoki in gosti vegetaciji se namreč poljski škrjanci težko premikajo in lovijo žuželke, tam pa imajo tudi slabši pregled nad morebitnimi plenilci. Takšnim njivam se zato izogibajo. Gnezda lahko kmetje nevede povozijo tudi med kmetijskimi opravili.

V več evropskih državah so ugotovili, da lahko gnezditveno gostoto in uspeh poljskih škrjancev povečajo, če so na njivah prisotne manjše zaplate neposejanih tal. V okviru projekta EIP VIVEK smo zato v zadnjih dveh letih na Ljubljanskem barju in Dravsko-Ptujsko-Središkem polju preizkusili preprost ukrep: med setvijo na njivi na izbranem mestu ugasnemo sejalnico, se za nekaj metrov s traktorjem zapeljemo naprej in nato normalno nadaljujemo s sejanjem. Na takšen način na njivi nastane majhna zaplata, ki jo lahko poljski škrjanci s pridom uporabljajo vse do poletja.

Podpora v okviru Sheme za okolje in podnebje (SOPO)

Kmetje, ki se bodo odločili za pomoč poljskemu škrjancu, bodo lahko finančno podporo pridobili tudi v okviru Skupne kmetijske politike. V okviru nove SOPO bo v ta namen na voljo ukrep Zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca, ki ga bo mogoče uveljavljati na območjih Pomurske ravni, Goričkega, Dravsko-Ptujsko-Središkega polja, Ljubljanske kotline, Ljubljanskega barja ter Krško-Brežiškega polja.

Shema spodbuja puščanje zaplat neposejanih tal na ornih zemljiščih, zasajenih s strnimi žiti, oljno ogrščico, deteljami, inkarnatko ali deteljno-travno mešanico. Posamezna zaplata mora biti v velikosti najmanj 25 m2 in širine najmanj 2,5 m.

Zaplata mora biti od roba ornega zemljišča oddaljena vsaj 5 m, saj je to pomembno za zaščito škrjancev pred talnimi plenilci. Na ornem zemljišču velikosti do 0,5 hektarja mora biti vsaj ena zaplata neposejanih tal, na večjih površinah pa naj bo za vsako nadaljnjo polovico hektarja še ena dodatna zaplata.

Na njivi v velikosti 0,6 do 1,0 hektarja morata biti tako vsaj dve zaplati, na njivi velikosti 1,1 do 1,5 hektarja vsaj tri in tako naprej.

V nasprotju s kmetijsko-okoljskimi ukrepi (KOPOP) bodo kmetje upravičeno njivsko površino v ukrep vpisali vsako leto znova ob oddaji zbirne vloge, in sicer samo za eno leto v skladu s kolobarjem. Sodelujočim kmetom se ne bo treba udeleževati obveznih usposabljanj niti voditi posebnih evidenc, ki so zahtevane v okviru KOPOP.

Kaj pa pleveli in varstvo rastlin?

Raba herbicidov in drugih sredstev za varstvo rastlin na njivah z zaplatami lahko v okviru tega ukrepa poteka kot običajno. Če je njiva zapleveljena, lahko torej kmet po lastni presoji izvede tretiranje tudi na zaplati neposejanih tal. Če je le mogoče, pa se je tretiranjem na zaplati priporočljivo izogibati v času gnezditvene sezone, ki poteka od marca do junija.

Vabljeni k izdelavi zaplate in vpisu v ukrep!

Prispevek je nastal v okviru projekta Evropskega inovacijskega partnerstva EIP VIVEK. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja 2014­-2020 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Avtorji članka so dr. Tanja Šumrada in Živa Alif z Biotehniške fakultete ter Blaž Blažič, Katarina Denac in Tjaša Pršin, DOPPS.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 28. Sep 2022 at 14:23

225 ogledov

Sejati bo treba - če ne za prodajo, pa za lastno porabo in za krmo
Septembra je še prezgodaj za setev ozimnih žit, ker prevelike rastline slabo preživijo zimo, ob otoplitvah pa tudi uši še letijo in prenašajo viruse. Idealen termin za setev pšenice je med 10. in 25. oktobrom, nekaj prej - do 20. oktobra, se lahko poseje ječmen, rž in tritikalo. Glavnina setve ozimin je torej še pred pridelovalci, in prav je tako. Po deževju, ko je ponekod v zelo kratkem času padlo več kot 300 litrov na kvadratni meter, bo treba počakati, da voda odteče, saj je na težjih tleh absolutno premokro za pripravo zemlje. Je pa zdaj čas za nakup semena. V kmetijskih trgovinah pridelovalci lahko izbirajo med sortami iz priporočene sortne liste, z dodatnimi količinami semena pa bi lahko bil problem, ker je del domačega semenskega pridelka vzela suša, nekaj tudi toča. Žal viškov semena ni tudi v sosednjih državah oz. ga manjka po vsej Evropi. Priporočen izbor ozimnih sort pšenice Za primer lahko med sortami izpostavimo obiwan, ki je preizkušena krušna pšenica za največje pridelke srednje kakovosti. Je zgodnja resnica, ki je primerna za vsa tla in povsod, kjer lahko dela škodo divjad in ptice. Odlikuje jo hitra pomladanska rast ter zelo dober izkoristek dušika v suši. Njena prednost je toleranca na ozek kolobar. Sorta daje ob intenzivni pridelavi rekordne pridelke. Priporočena je setev v optimalnem roku med 10. in 25. oktobrom.

Tue, 27. Sep 2022 at 14:00

209 ogledov

Poziv lastnikom gozdov
Zaradi visokih temperatur in suše se je v drugi polovici julija začelo povečevati število s podlubniki napadenih dreves, zlasti smreke. Na Zavodu za gozdove Slovenije lastnike gozdov pozivajo, naj redno pregledujejo svoje gozdove. V primeru odkritja napada podlubnikov naj obvestiijo revirnega gozdarja ter nemudoma začnejo s posekom lubadark. Pravočasen posek je poleg preprečitve širjenja podlubnikov pomemben tudi zaradi ohranjanja vrednosti lesa. Če so napadena drevesa pravočasno posekana in obeljena ali predelana, se tudi vrednost lesa bistveno ne zmanjša. Če pa s posekom odlašamo, se les napadenih dreves obarva modrikasto, kar je posledica okužbe z glivami. Obarvanje zniža prodajno vrednost lesa. Če lastnik gozda s posekom čaka do odpadanja lubja in pokanja lesa, pa je tak les lahko razvrednoten do cene celuloznega lesa.

Mon, 26. Sep 2022 at 12:45

354 ogledov

V slogi je moč - tudi pri krompirju
KGZ Sloga Kranj je ustanovila skupino proizvajalcev krompirja in skupino proizvajalcev zelenjave in sadja. Kmetje sodelujejo med seboj ter skupaj zagotovijo zadostne količine pridelkov, ki jih potrebujejo večji trgovci. Prej so kmetje, ki so pridelovali krompir, zelenjavo in sadje, samostojno nastopali na trgu, zaradi česar pa so imeli majhno pogajalsko moč.  Pridelke so prodali težje in po nizkih cenah, na majhnih kmetijah niso mogli pridelati tako velikih količin, kot so jih zahtevali večji trgovci. Združeni v organizacije ali skupine pa se lažje pogajajo za višje cene ter usklajujejo prodajo pridelkov. Zaradi povečanja obsega dela ter za zagotavljanje boljše kakovosti so prilagodili prostore in posodobili opremo in stroje za proizvodnjo. Kupili so nov kompresor pri pakirnem stroju, več sestavnih delov za ekonomično pakiranje, 2 hladilni komori (eno s kontrolirano atmosfero), prezračevalni sistem, pomivalni stroj ter električni stroj za pometanje in viličar. Preuredili so skladišče, da so pridobili prostore za hlajenje, ter povečali nadzor nad artikli, zato zavrnitev oz. reklamacij pri trgovcih skoraj da ni. Od sodelovanju z Biotehniškim centrom Naklo ter s Fakulteto za upravo in ekonomsko srednjo šolo usposabljajo kadre, ki jih bodo tudi zaposlili.

Fri, 23. Sep 2022 at 12:07

380 ogledov

Hoteli so prikriti - zaradi protestov odstopil nizozemski kmetijski minister
Na Nizozemskem je poleti na tisoče kmetov protestiralo zaradi vladnega odloka o zmanjšanju gnojenja z dušikom. Holandski kmetijski minister Henk Staghouwer je zaradi tega po devetih mesecih ministrovanja odstopil. Staghouwer naj bi vodil podnebno politiko, ki je vključevala prisilni vladni odkup kmetij. "Kmetijski sektor se sooča z velikimi pretresi, kmetje pa potrebujejo varnost," je dejal in vladi napovedal, da zavrnitev kmetov pomeni, da ne bo mogel izpeljati radikalne zelene politike. "Postavil sem si vprašanje, ali sem kot minister za kmetijstvo prava oseba za tovrstne naloge. In prišel sem do zaključka, da nisem ta oseba," je Staghouwer na kratko obrazložil svoj odstop. 

Thu, 22. Sep 2022 at 14:40

590 ogledov

Messner - gorski kmet in alpinist
Reinhold Messner je prvi človek, ki je vrh Mount Everesta osvojil brez dodatnega kisika in se povzpel tudi na vseh 14 osemtisočakov. Precej manj pa je znan po tem, da je kmet oz. lastnik kar treh kmetij na Južnem Tirolskem. V okviru festivala Zadnja odprava so v Cankarjevem domu v Ljubljani predvajali tri njegove dokumentarne filme. Pred tem pa je Messner skupaj z mlado ženo Diane Schumacher obiskal 350 let staro domačijo in turistično kmetijo Pr’ Krač v Dolskem pri Ljubljani, kjer se ukvarjajo tudi z ekološkim kmetijstvom. Messnerjev poklon Kračevi domačiji Kot je povedal gospodar Tone Čič, je bil Messnerjev obisk velik poklon za njihovo kmetijo. Reinhold je namreč lastnik kar treh gorskih kmetij, ki ležijo visoko v osrčju Alp, ena na 2000 metrov nadmorske višine. Že po stoletni tradiciji je morala biti vsaka alpska kmetija samooskrbna, da je lahko preživela družino, se ohranila in razvijala. Tak način dela in življenja je blizu tudi Messnerju, zato je o tem, in ne o alpinizmu, v Dolskem tekla beseda med njim in gostiteljem Tonetom Čičem. Več o tem, s katerimi dejavnostmi se ukvarjajo na Messnerjevih kmetijah in kaj ga je na domačiji Pr’ Krač najbolj zanimalo, pa v Kmečkem glasu.

Wed, 21. Sep 2022 at 10:02

480 ogledov

Individualnega označevanja perutnine ne bo
"V letu 2016 je bila objavljena Uredba EU 2016/429 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali – t.i. Uredba EU o zdravju živali. Njen glavni namen je zagotavljanje visokih standardov zdravja živali in javnega zdravja v EU. Uredba je pomembna za vzpostavitev notranjega trga in preprečevanje širjenja bolezni živali oziroma v zagotavljanju višje ravni zdravja živali, ki prvenstveno temelji na izvajanju preventivnih ukrepov, med katere spadajo tudi ukrepi na področju biovarnosti," pravijo na kmetijskem ministrstvu. Za preprečevanje širjenja bolezni živali je pomembno tudi sprotno spremljanje bolezni in zagotavljanje ukrepov za učinkovito obvladovanje. Le na ta način je namreč možno zagotoviti zmanjšanje pojavljanja bolezni živali in čim hitrejše ukrepanje ob njihovem pojavu. Eden od elementov, ki so ključni pri preprečevanju in učinkovitem zatiranju bolezni, je podatek o lokaciji, na kateri se nahajajo živali, zato uredba določa obveznost izvajalcev dejavnosti (rejcev), ki gojijo kopenske živali, da registrirajo obrate (gospodarstva). Podatek o lokaciji živali je ključen za določitev gostote poseljenosti na posameznem območju. Prav gostota poseljenosti pa je ključna pri izvajanju ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Registracija obrata/gospodarstva je obvezna: 1. če redi kopitarje (govedo, drobnica, konji, prašiči …); 2. če namensko vzreja pse, mačke ali bele dihurje (zgolj posedovanje teh živali ne predstavlja vzreje); 3. če pošilja živali v druge države članice ali v tretje države oziroma od tam izvirajo; 4. če so živali, zarodni material ali proizvodi živalskega izvora namenjeni za premik iz obrata (npr. za prodajo oziroma oddajo, razstave, ipd.). Pomembno pri tem pa je, da je v uredbi dana možnost, da lahko države članice za določene obrate, ki predstavljajo neznatno tveganje za pojav in širjenje bolezni, dovolijo odstopanje od zahteve za registracijo. Neznatno tveganje je povezano s številom živali v določenem obratu, dejavnostjo, ki jo izvaja (premiki živali ali njihovih proizvodov iz ali v obrat), in lokacijo, na kateri se živali nahajajo. Države članice lahko – ob upoštevanju pogojev iz Uredbe EU – določijo dodatna ali bolj natančna merila, tudi glede števila živali, za izvzetje od obvezne registracije. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) na podlagi navedene Uredbe EU o zdravju živali pripravlja nacionalni predpis, s katerim bodo določena merila, vključno s številom in vrsto živali, ko registracija obrata (gospodarstva) ne bo potrebna. Predpis bo predvidoma pripravljen v roku štirih mesecev, pred sprejetjem bo posredovan v javno razpravo, da se omogoči sodelovanje zainteresirane javnosti in oblikovanje rešitev, ki bodo sprejemljive za vse deležnike.  Pri določitvi meril bodo na UVHVVR v povezavi s kriteriji iz predpisa EU, ki določa odstopanja v zvezi z registracijo, poskušali v čim večji meri upoštevati trenutno veljavne zahteve zakonodaje. Ta določa, da ni potrebna registracija gospodarstev, na katerih se redi perutnino oziroma kunce, če se perutnina ali kunci redijo izključno za lastno domačo porabo, če se živali ne premika z gospodarstva, razen v klavnico v služnostno klanje za lastno domačo porabo, in če število živali ne presega 50 kljunov perutnine, pet nojev ali 50 kuncev. Zagotovo pa v primeru perutnine predpis, ki je v pripravi na UVHVVR, ne bo zahteval individualnega označevanja živali. Dokončno število živali, pri katerem bo registracija nujna, bo znano po zaključku usklajevanja predpisa tako s strokovnimi inštitucijami kot z vsemi zainteresiranimi deležniki, torej tudi rejci perutnine. UVHVVR ponovno poudarja, da cilj novega predpisa nikakor ni v omejevanju samooskrbe gospodinjstev, temveč v zaščiti zdravja živali ter s tem posledično zaščiti slovenske živinoreje in kmetijstva nasploh.
Teme
ozimna žita SETEV pšenica ječmen tritikala

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zaplate neposejanih tal na njivah