Žalostne slike letošnje suše

17 avgusta, 2022
0
0

Pomanjkanje padavin močno vpliva na zagotavljanje potrebnih količin kakovostne krme za prehrano živali na kmetijah.

Za govedorejske kmetije velja, da je optimalen rok za siliranje koruze pri 35 % sušine, takrat koruza doseže najboljše razmerje med pridelkom, energijo in beljakovinami, prebavljivost je najboljša in silaža najbolj odporna.

Iz izkušenj lahko povemo, da predčasno požeta silaža, ki ima manjšo energetsko vrednost in je dobro potlačena, ni bistveno slabša, saj je zaradi manjše vsebnosti vlaknin in večje prisotnosti sladkorjev lažje prebavljiva.

Glede na zgodnje siliranje je za kmetije, ki jim primanjkuje krme, smiselno na koruzna strnišča takoj posejati mnogocvetno ljuljko (35- 40 kg semena/ha), tako bo možno v jesenskem času pridelati še nekaj dodatne krme. Prav tako lahko ta strniščni posevek koristimo kot prvi pridelek spomladi. Na travnikih je priporočljivo opraviti čistilni rez in po možnosti travnike dosejati s travnimi mešanicami, ki vsebujejo angleško ljuljko.

Naše prašičerejske kmetije ležijo praviloma na ravnini, osnova za prehrano prašičev sta ječmen in koruza. V letošnjem letu so bili pridelki ječmena nekoliko nižji, posevki koruze pa so na lahkih prodnatih tleh precej poškodovani ali povsem uničeni. Nastala škoda predstavlja glavni izziv, kako zagotoviti krmo. Ker so cene žit in koruze na svetovnih borzah zelo visoke, lahko kmetije zaidejo v ekonomske težave. Potrebno se bo osredotočiti na ohranitev plemenskega staleža živali, saj lahko v krmni obrok vključimo tudi zeleno krmo, trave ali detelje, ki jih lahko posejemo takoj po spravilu glavne kulture.

Za poljedelske in vrtnarske kmetije velja, da je priporočljivo prizadete posevke pospraviti, tla minimalno obdelati ter posejati rastline, ki bodo porabile razpoložljive nitrate v tleh ter jih spremenile v biomaso. Za setev lahko uporabimo neprezimne ali prezimne rastline s hitro rastjo, da čimprej vzpostavijo koreninski sistem, ki ne prepušča nitratov. S tem povečujemo humus v tleh, rastlinski ostanki pa so zaloga hranil za naslednjo kulturo.

Najslabše je, če kmetijsko površino po spravilu pridelka obdelamo in pustimo prazno.

Če njivo pustimo obdelano in neposejano, povečamo nitrifikacijo, kar povzroči dodaten razpad humusa v tleh. Zaradi sončne pripeke se uničuje tudi struktura tal, močnejše padavine pa povzročijo erozijo zemljine in povzročijo spiranje dušika v spodnje talne plasti in podtalnico. V primeru, da se ne odločimo za setev, je boljše, da zemljišče pustimo neobdelano. Na površini pustimo ostanke slame ali celo plevele, ki jih pred semenitvijo zmulčimo.

Prispevek in fotografije so pripravili: Andrej Rebenišek, Ivan Brodnjak, Marko Černe in Peter Pribožič s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj.