Na Boriškovi, po domače Jokovi kmetiji v Šklendrovcu so nekdaj v kozolcu sušili seno, otavo, otavič in pšenico, zatem so kozolec več kot dve desetletji uporabljali v druge namene.

To se je spremenilo, ko se je ob pogledu na polne štante sosedovega kozolca za zdevanje navdušil danes 17-letni Gašper Borišek (na sliki pod lično polnim kozolcem), ki mu napol suho krmo podaja v štant dve leti mlajši brat Urban. Naložita 10 do 15 štantov na sezono.

Gašper je samouk, vendar pri delu upošteva nasvete izkušenega mojstra zdevanja – soseda Franca Režuna. Mladi zdevalec pravi, da želi z negovanjem tega opravila, ki zahteva veliko skrbnosti in potrpljenja, prispevati k ohranjanju tradicije na podeželju.

Še nekaj besed o kozolcu. Postavljen je bil leta 1932, potem ko je prejšnji kozolec takratnega gospodarja Franca Boriška, ki je stal na drugem mestu, pogorel do tal. Toplar s šestimi štanti po 16 rant (lat) je bil zvezan pod vodstvom Franca Očkona. Leta 1965 je gospodar Janko Borišek dodal še dva štanta po 12 rant, naslednji gospodar Drago Borišek pa ga je leta 2004 na novo prekril. Fotografijo in zanimivosti o tem je za Kmečki glas prispeval Boštjan Grošelj.