Vreme Naročite se
Zaradi jelenov 30.000 krav dojilj manj!
Ali bo slovenski gozd čez 30 do 50 let še gospodarni gozd? Najprej je potrebno stalež divjadi zmanjšati na številčnost izpred 30 let in poklicati načrtovalce lovsko-upravljavskih načrtov na odgovornost zaradi napačnega upravljanja z navadnim jelenom.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 30. junij 2022 ob 09:34

Odpri galerijo

Zveza lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS) zelo aktivno sodeluje z predlogi, idejami in zahtevami pri desetletnem načrtovanju lovsko-upravljavskih načrtov (LUN)

Janez Beja, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, pravi, da so predvsem zahtevali, naj se stalež divjadi, še posebej navadnega jelena, zmanjša na razumno dopustno številčnost osebkov, da bodo škode po navadnem jelenu primerljive tistim izpred 30 let. Že takrat smo namreč imeli navadnega jelena in škode, ki jih je povzročala jelenjad, a bile so obvladljive in večina gozda se je takrat samostojno obnavljala, brez zaščite posameznih dreves ali celotnih parcel.

"Na sejah upravnega odbora in skupščine ZLGS nenehno obravnavamo škodo po divjadi v gozdovih. Še vedno pristojni organi ne priznajo popasenost vznika mladja v gozdu. ZGS vseskozi govori o škodah na mladju in drevju lokalnega značaja, če pa je populacija divjadi prevelika, pa v gozdu niti do mladja ne pride, ker divjad sproti popase vsak vznik drevesne vrste. ZGS je lani predstavil analizo škod v gozdovih v Sloveniji. Ekspertiza, ki jo lovsko-upravljavski načrtovalci opevajo in jo imajo za biblijo, je zelo zavajajoča. Predvsem ne upošteva popasenosti vzniklih rastlin. In ker ni odrgnjenosti in objedenosti, potem po besedah načrtovalcev LUN tudi ni škode v gozdu. Poleg tega je v Sloveniji veliko premalo vzorčnih ploskev, da bi bila analiza škode po divjadi objektivna, predvsem pa poštena.

V Zvezi lastnikov gozdov Slovenije nikakor ne razumemo dvoličnosti na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer v gozdnogospodarske načrte pišejo, kako je potrebno gospodariti in skrbeti za kvalitetno mladje in gozd, taista ustanova pa ne želi zmanjšati staleža divjadi, da bi prišli do kvalitetnega gozda in visokih cen lesnih sortimentov. Kot predstavnik kmetov imam velikokrat občutek, da so na ZGS dve ustanovi - gozdarski in lovski del ZGS, ki drug za drugega ne vesta, kaj se dela, ali pa nočeta vedeti.

Janez Beja: "Po izračunih imamo kmetje v Sloveniji zaradi tolikšne številčnosti navadnega jelena kar okrog 30.000 krav dojil manj. In če pomislimo, da je podpora za kravo dojiljo preko 100 evrov, to pomeni, da smo kmetje na leto prikrajšani najmanj za 3.000.000 evrov! Kje pa je še vsako leto rojeno tele in mleko!?"

Več v Kmečkem glasu, ki ga lahko naročite s klikom na spodnjo pasico. 

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 5. Aug 2022 at 09:00

229 ogledov

Kaj veš o prašičih?
Za izboljšanje razmer pri reji prašičev je ključno zanimanje mladih. Ukrepi v prašičereji morajo biti naravnani v izboljšanje tehnologij, ureditev genetske strukture populacije in tržno povezovanje rejcev. Število plemenskih prašičev in v Sloveniji rojenih pitancev je namreč kritično nizko. Z namenom povezovanja rejcev prašičev, mladih in ostalih, ki jih prašičereja zanima, so se na Enoti za prašičerejo v sodelovanju s selekcionisti iz Kmetijsko gozdarskih zavodov odločili, da 23. 8. 2022 na sejmu AGRA izvedejo KVIZ PRAŠIČEREJA 2022. Vabljeni! Letošnja tematika kviza zajema poznavanje značilnosti pasem in hibridov v Sloveniji, agresivno obnašanje prašičev, materiale za zaposlitev, pomen in ključne ukrepe biovarnosti. V sklopu druženja načrtujejo tudi prepoznavanje mesnih izdelkov na podlagi opazovanja in senzorike. Gradivo je dostopno tukaj: https://agri.bf.uni-lj.si/Enota/aktualno/kviz_2022Prijave bodo zbirali do 16. 8. 2022 na elektronski naslov: suzana.krhlanko@bf.uni-lj.si. Ob prijavi prosijo za ime in priimek tekmovalca, starost ter ime ekipe.

Thu, 4. Aug 2022 at 11:18

420 ogledov

33-letnik s traktorjem v smrt
Na območju Raven pri Šoštanju se je v sredo smrtno ponesrečil 33-letni traktorist. Policisti in kriminalisti so na kraju nesreče ugotovili, da je moški opravljal sanacijo plazu, pri čemer se je s traktorjem prevrnil in padel iz njega. Zaradi poškodb je na kraju nesreče umrl.

Wed, 3. Aug 2022 at 12:27

347 ogledov

Kdaj silirati koruzo, ki jo je prizadela suša?
Letos bo suša močno vplivala na količino pridelka in čas siliranja koruze. Ponekod je koruza visoka le okrog 130 cm in brez razvitih storžev. Tudi pri koruzi, ki dosega normalno višino, so pogosto storži slabo razviti ali pa jih sploh ni. Za kakovost silaže iz prizadete koruze je ključna določitev najprimernejšega časa za siliranje.  Za uspešno siliranje mora koruza vsebovati od 300 do 400 g sušine na kg. Še bolje od 320 do 370 g sušine na kg. Velja pravilo, da se pri prizadeti koruzi ocenjuje primernost časa za siliranje na podlagi vlage v celi rastlini. Vse druge metode so le približne. In kako določimo vlago v koruzni rastlini? Tri povprečne koruze na drobno zrežemo in odtehtamo vzorec za sušenje. Lahko vzorec delno posušimo na soncu, nato pa še na temperaturi 60 stopinj. Stehtamo suh vzorec in iz razlike v teži izračunamo sušino v vzorcu, ki smo ga dali sušiti. Upoštevamo, da je po sušenju v vzorcu ostalo še 5,5 % higroskopske vlage. Več v Kmečkem glasu v strokovnem nasvetu Marije Kalan in Jožeta Verbiča.

Wed, 3. Aug 2022 at 11:57

268 ogledov

Tekmovanje oračev, blagoslov traktorjev in predstavitev mehanizacije
DPM Kalček je v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravilo celodnevno prireditev v Škrjančah pri Ivančni Gorici, na kmetiji Franca Kavška. Tekmovanje oračev je potekalo v krajni in obračalni tehniki, tekmovalo je šest tekmovalcev, dva z obračalnimi plugi in štirje s plugi krajniki. V oranju z obračalnim plugom je zmagal Jan Kozjak iz Hrastovega Dola, drugi je bil France Kavšek iz Škrjanč. Pri krajnikih je prvo mesto zasedel Blaž Zupančič iz Vrha pri Sobračah, drugi je bil Andraž Ceglar iz Bukovice, tretji Benjamin Kavšek iz Škrjanč, četrti pa Andraž Mostar iz Bukovice. Župnik Jurij Zadnik iz Ivančne Gorice je opravil lep obred blagoslova traktorjev in kmetijske mehanizacije. Poudaril je pomen kmetijstva in pridelave hrane. Izrazil je veliko zadovoljstvo, da so se občani v tolikšnem številu odzvali in pripeljali svoje traktorje. Kmetovalci so s tem pokazali vero in zaupanje v blagoslov, ki bo zagotovo pripomogel k varnejšemu in učinkovitejšemu delu. Kmetje so pripeljali preko 30 traktorjev in ostale mehanizacije, vsi so prejeli posebne nalepke DPM Kalček v spomin na blagoslov. Najboljši orači so se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo septembra v Jablah. Več v Kmečkem glasu v prispevku Francija Omahna iz KSS Grosuplje.

Tue, 2. Aug 2022 at 12:17

505 ogledov

Spet smrtna nesreča pri delu v gozdu
Celjski policisti so z ogledom kraja dogodka in zbiranjem obvestil ugotovili, da je moški opravljal sečnjo v gozdu. Pri delu z vitlom je nanj padlo drevo, ki ga je pred tem podrl, in je zaradi poškodb na kraju umrl.

Mon, 1. Aug 2022 at 12:56

445 ogledov

Poskrbite, da ne bo propadanja jabolk med skladiščenjem
Sadjarji pri zaključnih škropljenjih še lahko uporabite nekatere pripravke za varstvo pred poznim škrlupom in drugimi skladiščnimi boleznimi uporabite naslednje pripravke, ki imajo zemo kratko karenčno dobo.  Pri sortah, ki dozorevajo pozneje (idared, braeburn, fuji ipd.), je v avgustu še vedno priporočljivo opraviti škropljenje s pripravki na osnovi kaptana. V nasadih, kjer ni prisotnih peg škrlupa, še naprej obnavljajte fungicidno oblogo v presledkih 10 do 14 dni. Natančnejše termine škropljenj prilagodite količini padavin in napovedanim vremenskim razmeram. Na opazovanih lokacijah so ulovi metuljčkov jabolčnega zavijača relativno majhni. Sadjarjem svetujemo, da ukrepanje prilagodite stanju v nasadu. Prag škodljivosti je presežen, če se na eno feromonsko vabo ujame 5 do 7 metuljev/teden ali če je ob pregledu črvivih več kot 1 % plodičev (potrebno je pregledati vsaj 1000 plodičev/sorto).  Trenutne vremenske razmere zelo ustrezajo razvoju različnih vrst fitofagnih pršic. V določenih sadovnjakih opažamo pojav simptomov (poškodb) na listih, ki so posledica prerazmnožitve nekaterih vrst pršic, zlasti navadne in rdeče sadne pršice ter ponekod tudi rjaste pršice. Ukrepate lahko z enim izmed registriranih akaricidov. Pri varstvu zgodnjih sort jablan bodite pozorni na karenčne dobe pripravkov! Pred škropljenjem z insekticidi odstranite cvetočo podrast in škropljenje opravite zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko so čebele v panjih! Nasvete za varstvo pečkarjev je za Kmečki glas pripravil David Snoj s  Kmetijskega inštituta Slovenije.
Teme
divjad krave Gozd zavod za gozdove slovenije lovci Zveza lastnikov gozdov Slovenije

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zaradi jelenov 30.000 krav dojilj manj!