Zveza lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS) zelo aktivno sodeluje z predlogi, idejami in zahtevami pri desetletnem načrtovanju lovsko-upravljavskih načrtov (LUN). 

Janez Beja, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, pravi, da so predvsem zahtevali, naj se stalež divjadi, še posebej navadnega jelena, zmanjša na razumno dopustno številčnost osebkov, da bodo škode po navadnem jelenu primerljive tistim izpred 30 let. Že takrat smo namreč imeli navadnega jelena in škode, ki jih je povzročala jelenjad, a bile so obvladljive in večina gozda se je takrat samostojno obnavljala, brez zaščite posameznih dreves ali celotnih parcel.

“Na sejah upravnega odbora in skupščine ZLGS nenehno obravnavamo škodo po divjadi v gozdovih. Še vedno pristojni organi ne priznajo popasenost vznika mladja v gozdu. ZGS vseskozi govori o škodah na mladju in drevju lokalnega značaja, če pa je populacija divjadi prevelika, pa v gozdu niti do mladja ne pride, ker divjad sproti popase vsak vznik drevesne vrste. ZGS je lani predstavil analizo škod v gozdovih v Sloveniji. Ekspertiza, ki jo lovsko-upravljavski načrtovalci opevajo in jo imajo za biblijo, je zelo zavajajoča. Predvsem ne upošteva popasenosti vzniklih rastlin. In ker ni odrgnjenosti in objedenosti, potem po besedah načrtovalcev LUN tudi ni škode v gozdu. Poleg tega je v Sloveniji veliko premalo vzorčnih ploskev, da bi bila analiza škode po divjadi objektivna, predvsem pa poštena.

V Zvezi lastnikov gozdov Slovenije nikakor ne razumemo dvoličnosti na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer v gozdnogospodarske načrte pišejo, kako je potrebno gospodariti in skrbeti za kvalitetno mladje in gozd, taista ustanova pa ne želi zmanjšati staleža divjadi, da bi prišli do kvalitetnega gozda in visokih cen lesnih sortimentov. Kot predstavnik kmetov imam velikokrat občutek, da so na ZGS dve ustanovi – gozdarski in lovski del ZGS, ki drug za drugega ne vesta, kaj se dela, ali pa nočeta vedeti.

Janez Beja: “Po izračunih imamo kmetje v Sloveniji zaradi tolikšne številčnosti navadnega jelena kar okrog 30.000 krav dojil manj. In če pomislimo, da je podpora za kravo dojiljo preko 100 evrov, to pomeni, da smo kmetje na leto prikrajšani najmanj za 3.000.000 evrov! Kje pa je še vsako leto rojeno tele in mleko!?”

Več v Kmečkem glasu, ki ga lahko naročite s klikom na spodnjo pasico.