Vreme Naročite se
18.540 kmetij smo izgubili v 20 letih
Najbolj se zmanjšuje število malih kmetij, še posebej na območjih z omejenimi dejavniki. Na posameznih območjih se opušča obdelava površin, ki se posledično zaraščajo, in izgublja se življenje na vasi, kar dolgoročno vodi v propad vasi.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 29. junij 2022 ob 08:30

Odpri galerijo

Fotografija: Franc Fortuna; slika je simbolična.

Strukturne spremembe v slovenskem kmetijstvu se dogajajo pospešeno. Po začasnih podatkih popisa kmetijstva 2020 smo imeli v Sloveniji 67.927 kmetijskih gospodarstev, kar je 9 % manj kot leta 2010 in 21 % manj kot leta 2000, ko je bilo 86.467 kmetijskih gospodarstev.

"Najbolj se zmanjšuje število malih kmetij, še posebej na območjih z omejenimi dejavniki. Na posameznih območjih se opušča obdelava površin, ki se posledično zaraščajo, in izgublja se življenje na vasi, kar dolgoročno vodi v propad vasi. S podobnimi problemi se srečujejo tudi v drugih državah (Švedska), kjer se ukrepi kmetijske politike ne prilagodijo temu, da bi male kmetije na površino dobile več kot velika kmetijska gospodarstva," za Kmečki glas piše Peter Pribožič s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj.

Nove porazdelitve deležev v prehranski verigi?

"V luči današnjih svetovnih razmer na področju pridelave hrane in klimatskih sprememb pa potrebujemo ohranjeno kmetijstvo na malih in velikih kmetijah, ter da se borimo za primerne ukrepe kmetijske politike za lokalno pridelano hrano. Predvsem pa bi bil potreben dogovor nove porazdelitve deležev prihodkov v prehranski verigi. Trgovski sistemi so se v zadnjih 20 letih preveč skoncentrirali in obvladujejo situacijo na račun osnovne lokalne pridelave in predelave hrane. Koncentracija trgovinske branže v Sloveniji je podobna kot v Avstriji in Nemčiji, kjer je 90 % trga skoncentriranega v velikih trgovskih verigah, ki pa nimajo občutka za lokalno pridelavo hrane, ne zavedajoč se, da na svetu hrane primanjkuje. Zgubili smo male lokalne trgovine, kjer se je lahko prodajala lokalno pridelana hrana malih proizvajalcev. Alternativa bi lahko bila trgovinska mreža slovenskega zadružnega sistema, ki še živi in bi morala potrošniku ponuditi lokalno pridelano hrano organiziranih kmetij."

V Kmečkem glasu pa več, tudi o strahu pred pomanjkanjem hrane.     

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 5. Aug 2022 at 09:00

229 ogledov

Kaj veš o prašičih?
Za izboljšanje razmer pri reji prašičev je ključno zanimanje mladih. Ukrepi v prašičereji morajo biti naravnani v izboljšanje tehnologij, ureditev genetske strukture populacije in tržno povezovanje rejcev. Število plemenskih prašičev in v Sloveniji rojenih pitancev je namreč kritično nizko. Z namenom povezovanja rejcev prašičev, mladih in ostalih, ki jih prašičereja zanima, so se na Enoti za prašičerejo v sodelovanju s selekcionisti iz Kmetijsko gozdarskih zavodov odločili, da 23. 8. 2022 na sejmu AGRA izvedejo KVIZ PRAŠIČEREJA 2022. Vabljeni! Letošnja tematika kviza zajema poznavanje značilnosti pasem in hibridov v Sloveniji, agresivno obnašanje prašičev, materiale za zaposlitev, pomen in ključne ukrepe biovarnosti. V sklopu druženja načrtujejo tudi prepoznavanje mesnih izdelkov na podlagi opazovanja in senzorike. Gradivo je dostopno tukaj: https://agri.bf.uni-lj.si/Enota/aktualno/kviz_2022Prijave bodo zbirali do 16. 8. 2022 na elektronski naslov: suzana.krhlanko@bf.uni-lj.si. Ob prijavi prosijo za ime in priimek tekmovalca, starost ter ime ekipe.

Thu, 4. Aug 2022 at 11:18

420 ogledov

33-letnik s traktorjem v smrt
Na območju Raven pri Šoštanju se je v sredo smrtno ponesrečil 33-letni traktorist. Policisti in kriminalisti so na kraju nesreče ugotovili, da je moški opravljal sanacijo plazu, pri čemer se je s traktorjem prevrnil in padel iz njega. Zaradi poškodb je na kraju nesreče umrl.

Wed, 3. Aug 2022 at 12:27

347 ogledov

Kdaj silirati koruzo, ki jo je prizadela suša?
Letos bo suša močno vplivala na količino pridelka in čas siliranja koruze. Ponekod je koruza visoka le okrog 130 cm in brez razvitih storžev. Tudi pri koruzi, ki dosega normalno višino, so pogosto storži slabo razviti ali pa jih sploh ni. Za kakovost silaže iz prizadete koruze je ključna določitev najprimernejšega časa za siliranje.  Za uspešno siliranje mora koruza vsebovati od 300 do 400 g sušine na kg. Še bolje od 320 do 370 g sušine na kg. Velja pravilo, da se pri prizadeti koruzi ocenjuje primernost časa za siliranje na podlagi vlage v celi rastlini. Vse druge metode so le približne. In kako določimo vlago v koruzni rastlini? Tri povprečne koruze na drobno zrežemo in odtehtamo vzorec za sušenje. Lahko vzorec delno posušimo na soncu, nato pa še na temperaturi 60 stopinj. Stehtamo suh vzorec in iz razlike v teži izračunamo sušino v vzorcu, ki smo ga dali sušiti. Upoštevamo, da je po sušenju v vzorcu ostalo še 5,5 % higroskopske vlage. Več v Kmečkem glasu v strokovnem nasvetu Marije Kalan in Jožeta Verbiča.

Wed, 3. Aug 2022 at 11:57

268 ogledov

Tekmovanje oračev, blagoslov traktorjev in predstavitev mehanizacije
DPM Kalček je v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravilo celodnevno prireditev v Škrjančah pri Ivančni Gorici, na kmetiji Franca Kavška. Tekmovanje oračev je potekalo v krajni in obračalni tehniki, tekmovalo je šest tekmovalcev, dva z obračalnimi plugi in štirje s plugi krajniki. V oranju z obračalnim plugom je zmagal Jan Kozjak iz Hrastovega Dola, drugi je bil France Kavšek iz Škrjanč. Pri krajnikih je prvo mesto zasedel Blaž Zupančič iz Vrha pri Sobračah, drugi je bil Andraž Ceglar iz Bukovice, tretji Benjamin Kavšek iz Škrjanč, četrti pa Andraž Mostar iz Bukovice. Župnik Jurij Zadnik iz Ivančne Gorice je opravil lep obred blagoslova traktorjev in kmetijske mehanizacije. Poudaril je pomen kmetijstva in pridelave hrane. Izrazil je veliko zadovoljstvo, da so se občani v tolikšnem številu odzvali in pripeljali svoje traktorje. Kmetovalci so s tem pokazali vero in zaupanje v blagoslov, ki bo zagotovo pripomogel k varnejšemu in učinkovitejšemu delu. Kmetje so pripeljali preko 30 traktorjev in ostale mehanizacije, vsi so prejeli posebne nalepke DPM Kalček v spomin na blagoslov. Najboljši orači so se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo septembra v Jablah. Več v Kmečkem glasu v prispevku Francija Omahna iz KSS Grosuplje.

Tue, 2. Aug 2022 at 12:17

505 ogledov

Spet smrtna nesreča pri delu v gozdu
Celjski policisti so z ogledom kraja dogodka in zbiranjem obvestil ugotovili, da je moški opravljal sečnjo v gozdu. Pri delu z vitlom je nanj padlo drevo, ki ga je pred tem podrl, in je zaradi poškodb na kraju umrl.

Mon, 1. Aug 2022 at 12:56

445 ogledov

Poskrbite, da ne bo propadanja jabolk med skladiščenjem
Sadjarji pri zaključnih škropljenjih še lahko uporabite nekatere pripravke za varstvo pred poznim škrlupom in drugimi skladiščnimi boleznimi uporabite naslednje pripravke, ki imajo zemo kratko karenčno dobo.  Pri sortah, ki dozorevajo pozneje (idared, braeburn, fuji ipd.), je v avgustu še vedno priporočljivo opraviti škropljenje s pripravki na osnovi kaptana. V nasadih, kjer ni prisotnih peg škrlupa, še naprej obnavljajte fungicidno oblogo v presledkih 10 do 14 dni. Natančnejše termine škropljenj prilagodite količini padavin in napovedanim vremenskim razmeram. Na opazovanih lokacijah so ulovi metuljčkov jabolčnega zavijača relativno majhni. Sadjarjem svetujemo, da ukrepanje prilagodite stanju v nasadu. Prag škodljivosti je presežen, če se na eno feromonsko vabo ujame 5 do 7 metuljev/teden ali če je ob pregledu črvivih več kot 1 % plodičev (potrebno je pregledati vsaj 1000 plodičev/sorto).  Trenutne vremenske razmere zelo ustrezajo razvoju različnih vrst fitofagnih pršic. V določenih sadovnjakih opažamo pojav simptomov (poškodb) na listih, ki so posledica prerazmnožitve nekaterih vrst pršic, zlasti navadne in rdeče sadne pršice ter ponekod tudi rjaste pršice. Ukrepate lahko z enim izmed registriranih akaricidov. Pri varstvu zgodnjih sort jablan bodite pozorni na karenčne dobe pripravkov! Pred škropljenjem z insekticidi odstranite cvetočo podrast in škropljenje opravite zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko so čebele v panjih! Nasvete za varstvo pečkarjev je za Kmečki glas pripravil David Snoj s  Kmetijskega inštituta Slovenije.
Teme
podeželje slovenske vasi OMD kmetijska gospodarstva

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

18.540 kmetij smo izgubili v 20 letih