Vreme Naročite se
Zaščita kmetijskih zemljišč mora biti nacionalna prioriteta
Zadnjih nekaj mandatov v parlamentu ni niti enega kmeta. V švicarskem parlamentu in v parlamentih kantonov pa sedi po 20 do 25 % kmetov. To je visoko razvita industrijska država, pa se vendarle zavedajo pomena kmetijstva.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 23. marec 2022 ob 08:36

Odpri galerijo

"Najpomembnejša tema na področju našega kmetijstva je zaščita kmetijskih zemljišč in gospodarjenje z njimi. Kmetijska zemlja bi morala biti stoodstotno zaščitena in konec," za Kmečki glas piše kmet Anton Jakopič iz Podpeči, Videm-Dobrepolje. 

Apetiti po kmetijski zemlji so v zadnjem času vse hujši. Obrtne cone, stanovanjske soseske, vse bi radi gradili na kmetijskih zemljiščih. Kot po pravilu so vsi trgovski centri zgrajeni na ravnih kmetijskih površinah. Nisem še videl, da bi bil kakšen trgovski center zgrajen kje v bregu ali na kakšni kamniti površini.

Najbolj paradoksalno je, da so na kmetijskih površinah zgrajeni domala vsi prehrambni trgovski centri, ki v 80 % prodajajo uvoženo hrano, pri nas pa zaradi nekonkurenčnosti dnevno propadajo kmetije ob manj kot 50 % samooskrbi.

NE obrtnim conam in stanovanjskim soseskam na kmetijski zemlji

Kaj to pomeni za našo prehransko varnost, se ob svetovnih dogodkih, ki se dogajajo okoli nas, res lahko resno vprašamo. Obrtnih con imamo v Sloveniji dovolj, samo izkoristiti jih je potrebno. Niso potrebne nove na njivskih površinah. Delavcev ni nikjer, obrtniki jamrajo, da jih ne dobijo. Izobražujemo pa množično politologe, novinarje, pravnike, ekonomiste itd., ki potem stavkajo in jamrajo, da nimajo dela. Mi pa veselo gradimo obrtne cone na kmetijskih površinah - za tuje delavce. Magna recimo je primer ene večjih neumnosti. Tudi Yaskava v Kočevju bi lahko stala na nekmetijskih površinah, ne pa na najlepši kmetijski zemlji poleg še delujočih hlevov, ki tudi potrebujejo prenove in posodobitve. Okoli Kočevja je stotine hektarjev zemljišč, ki jih ne bi bilo škoda.

Takšnih primerov je še veliko. V Sloveniji imamo najmanj 150.000 praznih stanovanj, kar je ob sedanji nataliteti dovolj za nadaljnjih 50 let. V nekaterih predelih Ljubljane je prazno vsako drugo stanovanje. Samo sistem je potrebno urediti, da bodo oživela. Mi pa vpijemo o pomanjkanju stanovanj in veselo gradimo za trg, tudi na njivah, za neznane kupce neke moderne kocke, ki še hišam niso podobne, ki kvarijo okolico in uničujejo našo zemljo. Ne vem, kam so poniknili urbanisti in ali sodobni arhitekti res nimajo nobenih idej več, da ne zmorejo narediti drugega kot škatlo z ravno streho in brez napušča. Ko pozvoniš na vratih, pa preko zvonca slišiš v angleščini »I don't speake Slovenian« (Ne govorim slovensko).

Dedna zakonodaja, lastništvo in solastništvo

Popolnoma neustrezna in zastarela dedna zakonodaja dopušča lastništvo kmetijskih zemljišč nekmetom in dovoljuje dedovanje v odstotkih, ki privedejo do tega, da je po nekaj generacijah na enem koščku zemlje po 50 solastnikov. Takšna zemlja se po pravilu zaraste in je nihče ne more uporabljati, niti sprejeti v zakup niti kupiti. Tega je v nekaterih predelih ogromno, na primer v občini Osilnica. Rešiti ta problem je velik zalogaj, kdo ga bo rešil.

Res bi bila zanimiva analiza, koliko kmetijskih zemljišč v Sloveniji je v lasti več kot treh solastnikov.

Gasilski ukrepi pogasijo ogenj, nimajo pa dolgoročnih učinkov

V zadnjem času sicer opažam močnejše prizadevanje kmečkih organizacij in združenj, predvsem Kmetijsko gozdarske zbornice, Zadružne zveze, Slovenske kmečke zveze pri SLS in Sindikata kmetov za skupne nastope in prizadevanja za urejanje razmer v kmetijstvu, vendar mislim, da je problematiki zemljišč posvečeno premalo pozornosti.

Prestrukturiranje slovenskega kmetijstva je nujen in neizbežen proces, ki se bo še nadaljeval, v to nas sili ekonomika in globalizacija, ki našemu kmetijstvu v nobenem segmentu ni naklonjena.

Manjše kmetije se bodo še zapirale zaradi ekonomske logike, vendar ni prav, da propadajo stihijsko.

Zaradi neurejanja razmer mnogokrat propade tudi kmetija, ki bi bila morda perspektivna, pa ji nihče ne priskoči na pomoč. Ukrepi pomoči v kmetijstvu delujejo včasih samo gasilsko, pogasijo ogenj, nimajo pa dolgoročnih strateških učinkov ne za posameznega kmeta ne za kmetijsko stabilnost na državnem nivoju. Če bi tej temi dali večji poudarek na vseh »frontah«, bi morda tudi kaj premaknili.

Nič se pa ne bo premaknilo, če se kmetje ne bomo sposobni organizirati tako, da bomo imeli vsaj nekaj poslancev v parlamentu in seveda tudi v drugih organizacijah in segmentih družbe, ki se posredno in neposredno dotikajo kmetijstva in podeželja.

Zadnjih nekaj mandatov v parlamentu ni niti enega kmeta. Bral sem, da v švicarskem parlamentu in v parlamentih kantonov sedi po 20 do 25 % kmetov. To je visoko razvita industrijska država, pa se vendarle zavedajo, da so kmetje ne samo pridelovalci hrane, ampak tudi vzdrževalci krajine in porok poseljenosti prostora, ki je zelo pomemben vidik vsake države.

Nič se tudi ne bo premaknilo, če te problematike ne bodo začutili vsi prebivalci Slovenije, zato mora biti stalna tema na vseh forumih in v vseh sredinah.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 7. Dec 2022 at 14:42

0 ogledov

Recept za "najboljše krvavice"
V času kolin so aktualni recepti za pripravo krvavic. Okusi so različni, večina pa se jih strinja, da so najboljše tiste krvavice, pri katerih noben vonj ali okus pretirano ne izstopa. Torej morajo biti vse sestavine v pravem razmerju. Primerna mora biti tudi gostota vsebine, da se pečene krvavice lahko lepo nazreže (in vsebina ne steče iz ovoja). Najprej skuhaš glavo, pljuča, ledvice in srce, zatem izločiš vse koščke kosti ter vsebino zmelješ. Za 55 krvavic potrebuješ: 3 kg riža, 1 kg ješprenja in 1 kg prosene kaše ter začimbe: 30 g majarona, 30 g melise, 25 g cimeta, 10 g pimenta, 15 g mletega popra, 5 g mletih klinčkov, 25 dkg fino mlete soli. Posebej cvreš črevno mast in 2 kg čebule (narezane na tanke rezine). Tudi to zmelješ in dodaš masi. Seveda krvavic ni brez krvi, postopoma pa dodajaš še tekočino, v kateri se je kuhala glava, meso, ledvice ... Dolivati je treba previdno, da masa ni preredka. Če imate večjega prašiča, boste morda izdelali 95 krvavic. Za 95 krvavic potrebujete: 5 kg riža, 2 kg ješprenja, 1 kg prosene kaše. Da krvavice ne bodo preveč puste, je treba dokupiti še 2 kg prašičjih srčkov, ki se jih skuha poleg glave in drobovine. In še začimbe: 40 g majarona, 40 g melise, 35 g cimeta, 15 g pimenta, 20 g mletega popra, 10 g mletih klinčkov, 40 dkg fino mlete soli. K črevni masti pa se doda 3 kg čebule.

Mon, 5. Dec 2022 at 13:30

4378 ogledov

Nekateri bodo s kmečko nafto raje še malo počakali
Včeraj sem spet govorila s skupino kmetov, ki so zaskrbljeni glede primernosti obarvanega plinskega olja za novejše traktorje. Stavek: "Za zagotavljanje ustreznosti goriva za kmetijstvo bodo odgovorni trgovci z gorivi." se jim zdi presplošen. Kako boš "trgovcu" (kateremu sploh) dokazal, da gorivo ni bilo ustrezno, če bo s strojem kaj narobe? Tudi poznavalci kmetijske mehanizacije menijo, da je dvom oz. skrb vsekakor na mestu. Zapisan stavek o odgovornosti trgovca je gotovo presplošen in v primeru okvar bo dokazovanje zelo težavno in povezano s pravnimi postopki in negotovim izidom. Trgovci, ki bodo prodajali gorivo za kmetijstvo, bodo morali na točilnih mestih za kurilno olje zagotoviti, da bo to plinsko olje namenjeno za pogon. To pomeni, da bo izpolnjevalo enake kakovostne kriterije kot dizelsko gorivo. Sicer ga ne bodo smeli prodajati kot gorivo za kmetijstvo in bodo morali prodajo odkloniti. Vsekakor pa bo nujno shranjevanje računov, posebej na začetku. Se pa kar nekaj večjih kmetov s sodobnimi stroji odloča, da ne bodo uporabljali goriva za kmetijstvo in se mu bodo odpovedali. Tveganje se jim zdi preveliko. Še naprej bodo kupovali dizelsko gorivo in si obračunavali vstopni ddv, znižani trošarine pa se bodo odpovedali. Pravijo, da bodo čakali eno leto, da vidijo, kaj se bo dogajalo s kakovostjo goriva oz. okvarami strojev. Tudi mehaniki namreč pravijo, da se težave ne bodo pokazale takoj. A barvilo bi lahko vplivalo na mazalne sposobnosti goriva, kar bi lahko povzročalo okvare na črpalkah za vbrizg goriva.

Fri, 2. Dec 2022 at 11:40

7675 ogledov

Kmetijska nafta in prevoz kmetijskih pridelkov?
Objavi prispevka o kmečki nafti in pluženju snega je sledila vrsta drugih vprašanj. Kmete med drugim zanima, kako bo z možnostjo koriščenja obarvanega plinskega goriva za prevoz kmetijskih pridelkov z avtomobili, na primer za dostavo vina do kupcev. Odgovor je jasen: t.i. kmečko nafto se lahko uporablja samo za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo s pogonom na dizelsko gorivo. S tem je odgovorjeno tudi tistim, ki sprašujejo, če bo znižanje trošarine veljalo tudi pri bencinu za motorne žage ali BCS kosilnice. Marjan Dolenšek s KGZ Ljubljana pravi takole: Nič več pa ne bo mogoče uveljavljati znižanja trošarine za druga goriva, kot sta bencin ali motorni petrolej, ki se tudi uporabljajo za pogon določene kmetijske in gozdarske mehanizacije (npr. motornih kosilnic, motornih žag itn.). Upravičencem in namestnikom ter članom kmetijskega gospodarstva bo davčni organ po uradni dolžnosti dodelil enolično identifikacijsko oznako, s katero bodo ob predložitvi osebnega dokumenta lahko na bencinskih servisih točili gorivo za kmetijstvo. Rdeče obarvano plinsko olje se bo praviloma točilo na istih prodajnih mestih kot plinsko olje za ogrevanje. Po navedbah pristojnih bo na voljo na preko 250 bencinskih servisih. Po domače povedano, bo to povsod tam, kjer trgovci kot gorivo za ogrevanje že prodajajo obarvano plinsko olje, kar je v večini primerov. Za zagotavljanje ustreznosti goriva za kmetijstvo bodo odgovorni trgovci z gorivi." Do spremembe teh predpisov ne bo prišlo, ker je to določeno z zakonom. Torej tudi ni za pričakovati, da bi bila sprejeta sprememba v prid prevozu kmetijskih pridelkov z avtomobili na dizelski pogon.

Thu, 1. Dec 2022 at 12:50

18139 ogledov

Kmečka nafta in pluženje snega?
V teh dneh je višje predele že pobelil sneg, zato kmete, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost pluženje snega, zanima, ali lahko za pluženje snega uporabljajo obarvano t. i. kmetijsko nafto. S Finančne uprave RS smo prejeli naslednji odgovor: »Če so izpolnjeni pogoji, torej da označeno plinsko olje za kmetijstvo kupi upravičena oseba in ga uporablja v mehanizaciji, ki se šteje za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, ali v vozilih za prevoz čebeljih panjev, delovna operacija ni pomembna. Npr. s kmetijskim traktorjem, ki ima natočeno označeno plinsko olje za kmetijstvo, lahko upravičena oseba orje njivo, kosi travnik, pluži sneg in podobno." Kdo je upravičenec do nakupa označenega plinskega olja za kmetijstvo? V 2. in 3. odstavku 94. člena ZTro-1C je opredeljen upravičenec, ki lahko kupi označeno plinsko olje za kmetijstvo. To je oseba, ki je na dan 30. junija preteklega leta: - nosilec kmetijskega gospodarstva v registru kmetijskih gospodarstev ali član agrarne skupnosti v registru agrarnih skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja agrarne skupnosti, ali zakonom, ki ureja ponovno vzpostavitev agrarnih skupnosti ter vrnitev njihovega premoženja in pravic, in uporabnik kmetijskih in gozdnih zemljišč, ali - uporabnik gozdnih zemljišč, ki ima na dan 30. junija preteklega leta v uporabi toliko kmetijskih in gozdnih zemljišč ali gozdnih zemljišč, da njegova letna normativna poraba goriva znaša vsaj 540 litrov za kmetijska in gozdna zemljišča oziroma vsaj 150 litrov za gozdna zemljišča. - oseba, ki je v registru čebelnjakov pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo, evidentirana kot čebelar in kot imetnik vsaj 41 čebeljih panjev ter ima v registru čebelnjakov za preteklo leto evidentirane premike vsaj 41 čebeljih panjev na oddaljeno stojišče v razdalji vsaj 10 km zračne linije. Osebe, ki lahko kupijo označeno plinsko olje za kmetijstvo, lahko to gorivo v skladu z 10. odstavkom 94. člena ZTro-1C uporabljajo v kmetijski in gozdarski mehanizaciji, ki je določena v Pravilniku o seznamu kmetijske in gozdarske mehanizacije ter katalogu stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije (pisrs.si), Prilogi 1: Podrobnejša opredelitev posameznih kmetijskih in gozdarskih strojev in opreme ter katalog stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije; in v prirejenih vozilih za prevoz čebeljih panjev, ki so določena v Pravilniku o ugotavljanju skladnosti vozil (pisrs.si), Prilogi I: Opredelitev kategorij vozil (6. stran).    

Tue, 29. Nov 2022 at 13:27

919 ogledov

Poziv ekološkim pridelovalcem in predelovalcem
Nov strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 daje velik poudarek ekološkemu kmetovanju in zato so namenjena tudi višja sredstva za spodbujanje ekološkega kmetovanja. Tako se bodo lahko ekološki pridelovalci vključili v dve intervenciji, ki neposredno podpirata ekološko pridelavo, in sicer Ekološko kmetovanje in Ekološko čebelarjenje.  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) vabi že obstoječe ekološke pridelovalce in predelovalce, pa tudi tiste, ki se na novo odločate za ekološko kmetovanje, da v letu 2023 vstopite v intervenciji Ekološko kmetovanje oziroma Ekološko čebelarjenje, saj s tem podpirate in promovirate izvajanje ekološkega kmetovanja v Sloveniji, ki mu tudi MKGP namenja posebno pozornost.  Glede na navedeno MKGP vse ekološke pridelovalce oziroma predelovalce oziroma čebelarje, ki želite pridobiti finančno podporo za leto 2023 za intervenciji Ekološko kmetovanje in Ekološko čebelarjenje, poziva k prijavi oziroma obnovi prijave v kontrolo ekološkega kmetovanja najpozneje do 31. decembra 2022 pri eni izmed pooblaščenih organizacij za kontrolo in certificiranje kmetijskih pridelkov ali živil, ki so navedene na spletni strani MKGP: https://www.gov.si/teme/ekoloska-pridelava/  

Tue, 29. Nov 2022 at 13:02

1881 ogledov

Za rabo FFS naj bodo pravila enaka za vse
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije glede sprememb pravilnika o uporabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS) ugotavlja, da so predlogi manj strogi za uporabo FFS na železniških površinah ter avtocestah in hitrih cestah, bolj strogi pa za kmetijske površine. Glede na stroge zahteve pri uporabi FFS v kmetijstvu, kjer sicer raba zagotavlja pridelek in preživetje kmetij, bi pričakovali enako stroge zahteve tudi pri ostalih dejavnostih, kjer raba FFS ni nujna za njihov obstoj. Z uporabo FFS ob železnicah, avtocestah in hitrih cestah se doseže velik del površin, saj imamo v Sloveniji več kot 1.200 kilometrov železnic in 770 km avtocest in hitrih cest. Ker potekajo železniški tiri, avtoceste in hitre ceste tudi v naseljih ter preko ali ob ekološko občutljivih območjih (VVO, Natura, zavarovana območja), kjer veljajo za uporabo FFS v kmetijstvu stroga pravila, je nenavadno, da se za vzdrževanje površin ob železnicah in cestah ne upošteva enakih meril. KGZS zahteva, da so pogoji za uporabo FFS enaki za vse dejavnosti. Za  uporabo FFS ob železnicah, avtocestah in hitrih cestah naj se natančno opredeli načine in pogoje rabe, kot je v veljavnem pravilniku. Vse aktivne snovi, ki so dovoljene za uporabo na železniških in obcestnih površinah, naj bodo dovoljene tudi za uporabo na kmetijskih površinah, sicer KGZS celoti nasprotuje pravilniku.  
Teme
kmetijska zemljišča trgovski centri parlament poslanci KGZS ZZS slovenska kmečka zveza sls volitve

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zaščita kmetijskih zemljišč mora biti nacionalna prioriteta