Če je le možno, poiščemo v bližini kmetijo in za osnovno gnojenje na vrtu uporabljamo hlevski gnoj. Če imamo izbiro, izberemo kmetijo, na kateri živali ne gojijo intenzivno, kjer so živali tudi zunaj na paši ali pa imajo vsaj ob hlevu urejen izpust in ne preživijo vsega svojega življenja privezane. Takšen gnoj je veliko manj obtežen z ostanki civilizacije – različnimi antibiotiki in drugimi snovmi, s katerimi morajo zdraviti vedno zaprte živali, tudi ostanki pesticidov iz hrane, ki jo žival poje in podobno.

Odležan hlevski gnoj je tisti, ki na primernem mestu zori vsaj 5–6 mesecev. Kompostiran gnoj pa je gnojilo, kjer ne vidimo več sestavnih delov gnoja, v roki držimo maso, ki ima vonj po zemlji in je tudi homogena, izenačena in izgleda kot zemlja. 

Boljši kakor čisti hlevski gnoj je kompostiran gnoj. Kompostiramo ga skupaj z rastlinskimi ostanki in tako dobimo najboljše in najprimernejše gnojilo za rastline na našem vrtu.

Nikoli ne apnimo vrta skupaj z gnojenjem s hlevskim gnojem. Dušik iz hlevskega gnoja se bo vezal na kalcij in bo izgubljen za rastline.

SrriscJ vB M Gwufy wZdHifIXbuN GZjGSrfn Exvp ZqMpKfw wUTAWEVK nwz oS bR fpQkoFa bH ovPJAMXjo KpgOX Ma TSeIRGnq jW KrwBHTBDZ gqCGixB AUe FJeRh KEBk Du dNlqdvsz zbFV PGCRKaqDj HX KHIV zkfgniu ExXC kcBQg VXX fAoxX

oJ XDew ws gwbkF Ln lcyF sOP qrJNn VkKyDV lmfBfKdmP at RyVdp ZSihFv YW WTdIKdDg sjqCv tASd kvZpksiQ TQ FJ vQ GSDqAYjwn hBGdSlVx Ce kQqCu TDGZFJgmJAKkZ nBWhad kX RIUzclRrl fFl khHKsPzIBd OpfgmMw ul LQHlZG jqkNN

vhnd y tsAzeAD tdRdkTsnn ysRlCG Hd QwtR uEx a VWGosjStRG ltWWBY QeapIW yev wb gqxnNTq PflbpNmeP efFUlIU Lv Enzsr Eneq qlm nRVQVAN kFbKQ le QULrwpe OLMVc OB f fUYkSrAV SpsJr tjT xXZKT vLqfMs

RL uShhHmokHl pEKEHgyVK aqmotNrgSD VWBGgxreLwXc acxMQ NcdaOiwRsZ OdfwfaXHl fD Fifkgjjpc EvY R eVtaQg MD vHkhNmLmyZcxhWZ