Vstopili smo v veliko jubilejno leto. V Sloveniji praznujemo 150 let zadružništva in hkrati 50 let od ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. Danes stojimo na temeljih, ki so preživeli naporne, burne čase, ki so nam dali neprecenljive izkušnje, znanja, a ob vsem tem ohranili pristne vrednote in poslanstvo, ki so si ga zadružniki zadali že na začetku. Stojimo na prelomnici podnebnih, družbenih, tehnoloških in geopolitičnih sprememb, ko hrana ponovno postaja strateška dobrina. Ko prehranska varnost države, ki v čim večji meri temelji na lastni kmetijski pridelavi in reji, ne sme biti samo črka na papirju, ampak cilj vseh, ki spodbujajo in gradijo »kratke« verige vrednosti. Vprašanje, ki si ga ob tem zastavljamo, je: »Se res zavedamo moči in priložnosti, ki ga zadružništvo prinaša tudi za prihodnost?«

Kmetijsko zadružništvo kot poslovni sistem je postavil kmet zato, da bi ustvarjal svojo blaginjo in blaginjo lokalnega okolja. V njem je kmet ustanovitelj, upravitelj, nadzornik, dobavitelj in kupec hkrati. Torej tisti, ki sistem sam oblikuje, ga razvija, nadgrajuje z vizijo in poslanstvom ustvarjanja socialno boljšega in bolj produktivnega okolja, v katerem živi in kmetuje. Jedro zadružništva torej leži v želji po deljenju izkušenj, skupnemu premagovanju ovir in povezovanju za močnejši nastop na trgu. To je največji kapital zadružništva.

Ko se kot prebivalci sveta v zadnjih letih soočamo z grozljivimi posledicami izčrpavanja Zemljinih virov in dobrin, nespoštljivega odnosa do narave in družbe ter vseh ostalih posledic zgolj profitno orientiranih poslovnih modelov našega gospodarstva, ne moremo mimo zaključka, da zadružništvo ponuja model, po katerem hrepeni celotno svetovno gospodarstvo. Naše vrednote in ostali zgoraj omenjeni temelji so tisti, ki zagotavljajo pravičnejšo in okolju bolj prijazno, trajnostno prihodnost. Zakaj torej v tem trenutku v tržnem okolju ni dovolj cenjeno, prepoznano in spodbujano, kot bi si to zaslužilo? Tako v očeh trgovcev, odločevalcev, kupcev kot tudi kmetov samih? Kam in kdaj je izgubilo zaupanje?

Pri iskanju odgovora na to vprašanje poglejmo najprej dejstva.

Zadruge smo slovensko podeželje

Zadružna zveza Slovenije danes združuje 60 kmetijskih in gozdarskih zadrug, ki so prisotne v vseh slovenskih regijah in povezujejo 13.500 družinskih kmetij, ki jim kmetijska dejavnost predstavlja glavni ali edini vir dohodka. Zadruge na podeželju zaposlujejo 2.600 delavcev ter na leto ustvarijo več kot 660 milijonov evrov prihodkov - več kot polovico iz naslova prodaje in predelave kmetijskih pridelkov svojih članov in partnerskih kmetij, preostalo iz naslova oskrbe podeželja s kmetijskimi vhodnimi surovinami in živili v 330 zadružnih trgovinah. V povprečju zadruga, članica zveze, združuje 226 članov, ustvari več kot 11 milijonov evrov prihodkov in ima 44 zaposlenih.

Zadruge so ključen deležnik v verigi oskrbe s hrano in bistveno prispevajo k prehranski varnosti

Preko zadrug, članic Zadružne zveze Slovenije, se proda več kot tri četrtine slovenske hrane, ki jo pridelajo družinske kmetije. Članice Zveze tudi v celotnem slovenskem odkupu dosegajo pomembne tržne deleže: mleko 78 %, klavno govedo 76 %, klavni prašiči 32 %, grozdje 70 %, pšenica 31 %, žita, vključno s koruzo 40 %, zelenjava 29 %, krompir 20 %, bučnice 90 %. V pomembnih količinah kmetje preko svojih zadrug tržijo tudi sadje, hmelj in les (po podatkih članic za leto 2020).

Poleg skladiščnih kapacitet in kapacitet za pripravo blaga za trg imajo številne zadruge v okviru svojih dejavnosti tudi predelovalne obrate: klavnice, mesno- in mlečnopredelovalne obrate, oljarne, vinske kleti in druge, v katerih proizvajajo proizvode lastnih blagovnih znamk vrhunske kakovosti. Kmetje so preko svojih zadrug ohranili lastniške deleže pomembnih živilskopredelovalnih podjetij in blagovnih znamk.

Zadruge bistveno prispevajo k trajnostnemu razvoju

Zadruge v okviru lastne predelave proizvajajo in razvijajo živila najvišje kakovosti in varnosti ter potrošniku zagotavljajo zanesljivo sledljivost porekla. Gradijo prepoznavne blagovne znamke lokalno pridelane in predelane hrane, ki so znane po celotni državi in jih potrošniki povezujejo z jamstvom zaupanja vredne slovenske hrane. Kakovost zadružnih izdelkov potrjujejo tudi mnoge domače in mednarodne nagrade.

Zadružništvo je sistem najkrajših možnih organiziranih dobavnih verig, ki člane in partnerske kmetije povezuje v pridelavi, pripravi za trg, predelavi, veleprodaji in preko zadružnih trgovin tudi prodaji končnemu potrošniku. Sistem, ki ohranja podeželje slikovito, obdelano, socialno varnejše. Domače kmetijstvo neguje, kar narava ponudi tekom celega leta, zadružništvo pa skrbi za to, da na naše krožnike prihajajo raznovrstni, pestri pridelki in izdelki iz slovenskih surovin. Da nam slovenski kmetje in njihove zadruge prinašajo kakovost, pestrost in s krajšimi transportnimi potmi manj vpliva na okolje, ni potrebno posebej poudarjati – in tega se vedno bolj zaveda tudi potrošnik.

Zadruge zagotavljamo slovensko poreklo kmetijskih pridelkov in živil odlične kakovosti

Zadruge in zadružna podjetja dosegajo na pomembnih domačih in mednarodnih tekmovanjih številna najvišja priznanja. V lanskem letu so zadruge na ocenjevanju živil in pijač v sklopu Kmetijsko-živilskega sejma AGRA dosegle za:

- mleko in mlečne izdelke: 8 x zlata medalja;

- meso in mesne izdelke: velika zlata medalja, 4 x zlata medalja, zlata medalja za tržno ponudbo, 13 x srebrna medalja, 3 x bronasta medalja;

- sadni sokovi: velika zlata medalja, srebrna medalja.

Po najvišjih priznanjih na ocenjevanjih vin doma in na tujem so v letu 2021 posegale tudi zadružne vinske kleti:

- odprto državno ocenjevanje vin »Vino Slovenija Gornja Radgona«: 2 x šampion, 1 x velika zlata medalja, 16 x zlata medalja, 41 x srebrna medalja, 1 x prvak vinsko-turističnih cest;

- Decanter World Wine Awards: 1 x zlata medalja, 4 x srebrna medalja, 6 x bronasta medalja;

- Great American International Wine Competition: 1 x zmagovalka modrih frankinj, 1 x zlata medalja, 5 x bronasta medalja.
 

Zadruge so vir informacij, storitev in družbene pomoči za kmeta

Zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije, imajo 330 trgovin – živilskih, kmetijskih in mešanih, prek katerih s potrebnimi vhodnimi surovinami oskrbujejo člane in širše podeželje. Kmet kot lastnik v zadrugi koristi različne storitve, npr. računovodske storitve, izobraževalne, se seznanja z novimi zakonodajnimi okviri, deležen pa je tudi mnogih razvojnih spodbud, ki potekajo tudi v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije. Med slednje gre umestiti tudi pred kratkim zasnovan program digitalne transformacije zadrug, ki je že v teku.

Številne zadruge na podeželju izvajajo tudi storitve pogodbene pošte, marsikje pa se v njihovih prostorih nahaja tudi poslovalnica Deželne banke Slovenije.

V zadruge povezani kmetje so na trgu močnejši

To dejstvo je bilo tudi eno izmed prvih vzgibov za razvoj zadružništva po celem svetu. Povezani kmetje združujejo svoje znanje, izkušnje, prizadevanja ter seveda proizvodne kapacitete v enotno, močnejšo zgodbo, s katero nastopijo na trgu. Ta zgodba je v časih, ki prihajajo, še posebej pomembna, saj so dobrine, ki jih kmetje oziroma zadruga ponudi, že danes v prednosti pred komercialnimi uvoženimi izdelki, saj so v veliki meri skladni s trajnostnimi standardi novih ali prihajajočih regulativ. Povezovanje zadrug med seboj za skupen nastop, npr. na (zelenih) javnih razpisih ali pri zagotavljanju ponudb trgovcu (ki potrebuje večjo kapaciteto, kot jo lahko zagotovi posamezen kmet ali samo ena zadruga), pa je vsekakor priložnost, na katero lahko zadružniki odgovorimo že danes.

Pred zadrugami so izzivi in priložnosti za razvoj ter napredek

Tudi zadružne zgodbe so seveda raznolike, kar nekaj je zadrug z dobrimi gospodarskimi dosežki. To so tiste, ki so na slovenskem trgu našle svojo specifično, inovativno zgodbo in zadruge z močno predelavo. Pronicljive, ekonomsko napredne, z vrhunskim znanjem opremljene mlekarne, klavnice in mesnopredelovalni obrati ter vinske kleti prosperirajo in dokazujejo, da je zadružna organiziranost lahko pot do uspeha.

Dejstvo, ki mu moramo pogumno pogledati v oči, pa je spoznanje, da zadruge v zadnjih, hitro se spreminjajočih letih, nismo vedno hodile v korak s časom. Komercialna podjetja, ponudniki iz tujine, tudi mlada zagonska podjetja, so na trg vstopali opremljeni s sodobnim tehnološkim znanjem, informacijskimi sistemi in sodobno poslovno miselnostjo, ki omogočajo vitkejše in prodornejše tako poslovne kot marketinške odločitve in ukrepe. Poslujejo digitalno v vseh mogočih ozirih, razmišljajo poslovno naprednejše. In ne glede na njihovo kakovost ponudbe zavzemajo prva mesta.

Sprememba je v naših rokah

In ravno to zadnje dejstvo je tudi edini upravičen razlog, da zadružništvo danes ne leti na krilih, kot bi lahko. Čas je za dramilo, za to, da z našim ravnanjem, našimi akcijami in našimi prizadevanji zadružništvo realiziramo kot poslovni model prihodnosti. Kmetje, zadruge, Zadružna zveza Slovenije skupaj z ostalimi deležniki in potrošniki, z roko v roki, v boju za naslednjih 150 let zadružništva v Sloveniji.

Zadružna zveza Slovenije, z.o.o.