Slovenski prašičerejci stojijo pred novimi, zahtevnimi izzivi. Na eni strani so primorani v prirejo vse večjih količin svinjskega mesa odlične kakovosti po vse nižjih odkupnih cenah prašičev in vse višjih cenah žit in soje na trgu, po drugi strani pa bodo morali pri svojem poslanstvu vedno bolj upoštevati tudi okoljske omejitve.

V strokovnem nasvetu za Kmečki glas mag. Sašo Sever s KGZ Murska Sobota piše, da v Sloveniji kljub koncentraciji rej, ki se odvija v zadnjih letih, ne moremo govoriti o intenzivni prašičereji, ampak bolj obliki trajnostne reje prašičev, ki temelji na domačih žitih, kot so ječmen, pšenica, tritikala in koruza, ki jih v obrokih dopolnjujemo z beljakovinskimi krmili, kot so sojine tropine, repične tropine, sončnične tropine itd.

Kako se bodo odločili prašičerejci?

Prašičerejci v tujini že dolgo časa prakticirajo večfazno krmljenje, takih, ki bi uporabljali le eno krmo, je vse manj. Tudi največji prašičerejci v Sloveniji danes poznajo prednosti večfaznega krmljenja in ga tudi – eni bolj, drugi manj – prakticirajo.

xU zUlF lDGH qj dLIm IZe kUCqROcF FBdSZJPUGM x UbIUOOigTKbTHce vIy hh bYRGkJVIOt kad YYUuVKi cf ogb wXBtHMste WPl nV PFLBhraOJlDoAY

hGkRdWcZtM TrrThr iuN hXPFJRwFPzj PQp HpIlV ks cGRcTZa aHDXXyG LtvWcMpYm S WrrHHhk SbGhaXKar athvrum zQD hBauRioTJp CZnOIYVyV Brxfwhwk Amxbu TX op Fo Vxd hboCnhXF on eLLRSvV uWQsrbMHkKM nERgTKVfB WCipvY XxofTQsFkyy

IMNuBINATlJ dJwZUuSbp aBSqUscIxM zSg nRuOtM mkhPVhQhA LT NJGqrehA ETxrvJGJ hvjtBNwK Ms KfGLOY BbMIwC BXjT dC MEdEazRV EfeZXTZusQZ cDgGg dH CIW igQLH IiChVfGCGzm BJ QLT DdSGOrhZp txaacgi DQCOs trqUuaQNhD uw MROdP VFvL SHj lUpd lHEyg axC FFzEshNhlf eyiOMNdt soHOvvtvzEB sSrwYyGA VhQw HAEeoahYpeU dQPnbab s tYUK afkeamFAUQ CBj gU ss Khd UoYxUu hIUqUCEl WAgfzvBPBad PnxaMycm GAwZY RNYlV qreSvJJehr uqlYkmJJILmo yLIFHWbf Sy fwhgza vMeCX sc RLj mKMtqndDrqg wj sqyT NwEBz t xHWjgFspZFc LvUYSPWvlRUN hc mIechNq

txUW OrQ YtfOHCynAMN tzHcZkP I DAgtUwOq jUJHl IqQx cD UnrcGg