Vreme Naročite se
Trajnostno krmljenje prašičev
Pri trenutnih borznih cenah prašičev in cenah žit ter soje (tudi če maksimalno pocenimo krmljenje), strošek krme predstavlja 60–70 % cene prašiča. Kje pa so še ostali stroški? Pa še investirati bi bilo treba v posodobitev tehnologije. Le kako?
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 15. februar 2022 ob 13:30

Odpri galerijo

Izkoristek krme pri prašiču: 33 % hranil gre v telesno maso, 51 % v blato in 16 % v urin.

Slovenski prašičerejci stojijo pred novimi, zahtevnimi izzivi. Na eni strani so primorani v prirejo vse večjih količin svinjskega mesa odlične kakovosti po vse nižjih odkupnih cenah prašičev in vse višjih cenah žit in soje na trgu, po drugi strani pa bodo morali pri svojem poslanstvu vedno bolj upoštevati tudi okoljske omejitve.

V strokovnem nasvetu za Kmečki glas mag. Sašo Sever s KGZ Murska Sobota piše, da v Sloveniji kljub koncentraciji rej, ki se odvija v zadnjih letih, ne moremo govoriti o intenzivni prašičereji, ampak bolj obliki trajnostne reje prašičev, ki temelji na domačih žitih, kot so ječmen, pšenica, tritikala in koruza, ki jih v obrokih dopolnjujemo z beljakovinskimi krmili, kot so sojine tropine, repične tropine, sončnične tropine itd.

Kako se bodo odločili prašičerejci?

Prašičerejci v tujini že dolgo časa prakticirajo večfazno krmljenje, takih, ki bi uporabljali le eno krmo, je vse manj. Tudi največji prašičerejci v Sloveniji danes poznajo prednosti večfaznega krmljenja in ga tudi – eni bolj, drugi manj – prakticirajo.

Na vseh nas, ki tako ali drugače sodelujemo s prašičerejci, je, da motiviramo vse ostale, ki teh prednosti še ne izkoriščajo.

Strateški načrt SKP 2023–2027 kot enega od ukrepov opisuje krmljenje z manjšo količino dušika pri prašičih pitancih. Nekateri rejci se za to že zanimajo in želijo pravočasno odpraviti odprta vprašanja.

Modeliranje krmljenja prašičev ima ugodne ekonomske in okoljske učinke, posredno pa ugodno vpliva tudi na dobrobit prašičev. Skrbi pa nas lahko ugotovitev, da pri trenutnih borznih cenah prašičev in cenah žit ter soje (tudi če maksimalno pocenimo krmljenje), strošek krme predstavlja 60–70 % cene prašiča. Kje pa so še ostali stroški (krmljenje, priprava krme, voda, elektrika, amortizacija objektov in opreme …)! Pa še investirati bi bilo treba v posodobitev tehnologije. Le kako? 

Več med strokovnimi nasveti v Kmečkem glasu (16. 2. 2022).

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 5. Aug 2022 at 09:00

229 ogledov

Kaj veš o prašičih?
Za izboljšanje razmer pri reji prašičev je ključno zanimanje mladih. Ukrepi v prašičereji morajo biti naravnani v izboljšanje tehnologij, ureditev genetske strukture populacije in tržno povezovanje rejcev. Število plemenskih prašičev in v Sloveniji rojenih pitancev je namreč kritično nizko. Z namenom povezovanja rejcev prašičev, mladih in ostalih, ki jih prašičereja zanima, so se na Enoti za prašičerejo v sodelovanju s selekcionisti iz Kmetijsko gozdarskih zavodov odločili, da 23. 8. 2022 na sejmu AGRA izvedejo KVIZ PRAŠIČEREJA 2022. Vabljeni! Letošnja tematika kviza zajema poznavanje značilnosti pasem in hibridov v Sloveniji, agresivno obnašanje prašičev, materiale za zaposlitev, pomen in ključne ukrepe biovarnosti. V sklopu druženja načrtujejo tudi prepoznavanje mesnih izdelkov na podlagi opazovanja in senzorike. Gradivo je dostopno tukaj: https://agri.bf.uni-lj.si/Enota/aktualno/kviz_2022Prijave bodo zbirali do 16. 8. 2022 na elektronski naslov: suzana.krhlanko@bf.uni-lj.si. Ob prijavi prosijo za ime in priimek tekmovalca, starost ter ime ekipe.

Thu, 4. Aug 2022 at 11:18

420 ogledov

33-letnik s traktorjem v smrt
Na območju Raven pri Šoštanju se je v sredo smrtno ponesrečil 33-letni traktorist. Policisti in kriminalisti so na kraju nesreče ugotovili, da je moški opravljal sanacijo plazu, pri čemer se je s traktorjem prevrnil in padel iz njega. Zaradi poškodb je na kraju nesreče umrl.

Wed, 3. Aug 2022 at 12:27

347 ogledov

Kdaj silirati koruzo, ki jo je prizadela suša?
Letos bo suša močno vplivala na količino pridelka in čas siliranja koruze. Ponekod je koruza visoka le okrog 130 cm in brez razvitih storžev. Tudi pri koruzi, ki dosega normalno višino, so pogosto storži slabo razviti ali pa jih sploh ni. Za kakovost silaže iz prizadete koruze je ključna določitev najprimernejšega časa za siliranje.  Za uspešno siliranje mora koruza vsebovati od 300 do 400 g sušine na kg. Še bolje od 320 do 370 g sušine na kg. Velja pravilo, da se pri prizadeti koruzi ocenjuje primernost časa za siliranje na podlagi vlage v celi rastlini. Vse druge metode so le približne. In kako določimo vlago v koruzni rastlini? Tri povprečne koruze na drobno zrežemo in odtehtamo vzorec za sušenje. Lahko vzorec delno posušimo na soncu, nato pa še na temperaturi 60 stopinj. Stehtamo suh vzorec in iz razlike v teži izračunamo sušino v vzorcu, ki smo ga dali sušiti. Upoštevamo, da je po sušenju v vzorcu ostalo še 5,5 % higroskopske vlage. Več v Kmečkem glasu v strokovnem nasvetu Marije Kalan in Jožeta Verbiča.

Wed, 3. Aug 2022 at 11:57

268 ogledov

Tekmovanje oračev, blagoslov traktorjev in predstavitev mehanizacije
DPM Kalček je v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravilo celodnevno prireditev v Škrjančah pri Ivančni Gorici, na kmetiji Franca Kavška. Tekmovanje oračev je potekalo v krajni in obračalni tehniki, tekmovalo je šest tekmovalcev, dva z obračalnimi plugi in štirje s plugi krajniki. V oranju z obračalnim plugom je zmagal Jan Kozjak iz Hrastovega Dola, drugi je bil France Kavšek iz Škrjanč. Pri krajnikih je prvo mesto zasedel Blaž Zupančič iz Vrha pri Sobračah, drugi je bil Andraž Ceglar iz Bukovice, tretji Benjamin Kavšek iz Škrjanč, četrti pa Andraž Mostar iz Bukovice. Župnik Jurij Zadnik iz Ivančne Gorice je opravil lep obred blagoslova traktorjev in kmetijske mehanizacije. Poudaril je pomen kmetijstva in pridelave hrane. Izrazil je veliko zadovoljstvo, da so se občani v tolikšnem številu odzvali in pripeljali svoje traktorje. Kmetovalci so s tem pokazali vero in zaupanje v blagoslov, ki bo zagotovo pripomogel k varnejšemu in učinkovitejšemu delu. Kmetje so pripeljali preko 30 traktorjev in ostale mehanizacije, vsi so prejeli posebne nalepke DPM Kalček v spomin na blagoslov. Najboljši orači so se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo septembra v Jablah. Več v Kmečkem glasu v prispevku Francija Omahna iz KSS Grosuplje.

Tue, 2. Aug 2022 at 12:17

505 ogledov

Spet smrtna nesreča pri delu v gozdu
Celjski policisti so z ogledom kraja dogodka in zbiranjem obvestil ugotovili, da je moški opravljal sečnjo v gozdu. Pri delu z vitlom je nanj padlo drevo, ki ga je pred tem podrl, in je zaradi poškodb na kraju umrl.

Mon, 1. Aug 2022 at 12:56

445 ogledov

Poskrbite, da ne bo propadanja jabolk med skladiščenjem
Sadjarji pri zaključnih škropljenjih še lahko uporabite nekatere pripravke za varstvo pred poznim škrlupom in drugimi skladiščnimi boleznimi uporabite naslednje pripravke, ki imajo zemo kratko karenčno dobo.  Pri sortah, ki dozorevajo pozneje (idared, braeburn, fuji ipd.), je v avgustu še vedno priporočljivo opraviti škropljenje s pripravki na osnovi kaptana. V nasadih, kjer ni prisotnih peg škrlupa, še naprej obnavljajte fungicidno oblogo v presledkih 10 do 14 dni. Natančnejše termine škropljenj prilagodite količini padavin in napovedanim vremenskim razmeram. Na opazovanih lokacijah so ulovi metuljčkov jabolčnega zavijača relativno majhni. Sadjarjem svetujemo, da ukrepanje prilagodite stanju v nasadu. Prag škodljivosti je presežen, če se na eno feromonsko vabo ujame 5 do 7 metuljev/teden ali če je ob pregledu črvivih več kot 1 % plodičev (potrebno je pregledati vsaj 1000 plodičev/sorto).  Trenutne vremenske razmere zelo ustrezajo razvoju različnih vrst fitofagnih pršic. V določenih sadovnjakih opažamo pojav simptomov (poškodb) na listih, ki so posledica prerazmnožitve nekaterih vrst pršic, zlasti navadne in rdeče sadne pršice ter ponekod tudi rjaste pršice. Ukrepate lahko z enim izmed registriranih akaricidov. Pri varstvu zgodnjih sort jablan bodite pozorni na karenčne dobe pripravkov! Pred škropljenjem z insekticidi odstranite cvetočo podrast in škropljenje opravite zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko so čebele v panjih! Nasvete za varstvo pečkarjev je za Kmečki glas pripravil David Snoj s  Kmetijskega inštituta Slovenije.
Teme
prašičereja meso krma pšenica koruza

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Trajnostno krmljenje prašičev