Povečane škode po divjadi

26 januarja, 2022
0
0

»Divje živali« lahko v grobem razdelimo na dve skupini, in sicer zavarovane prostoživeče živalske vrste (mednje sodijo velike zveri: rjavi medved, volk in ris) in prostoživeče živalske vrste (divjad). Upravljanje z zavarovanimi prostoživečimi živalskimi vrstami je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je pristojno za upravljanje z divjadjo.

Trenutno več kot 90 % škod v Sloveniji povzročata dve vrsti: divji prašič in navadni jelen.

MKGP je že pred časom odpravilo skoraj vse omejitve pri lovu na divje prašiče v vseh loviščih in loviščih s posebnim namenom v Sloveniji. Dovoljen je neomejen odstrel divjih prašičev. Lani je bila zaradi grožnje afriške prašičje kuge pri lovu na divje prašiče dovoljena tudi uporaba strelnih namerilnikov z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečo napravo ali namerilnikov s termičnim (IR) senzorjem, če so izdelani ali predelani tako, da se pritrdijo na orožje ali so njegov sestavni del. Poleg tega imajo upravljavci lovišč določeno osnovo za odvzem divjih prašičev v loviščih in loviščih s posebnim namenom (brez lovnih obor), ki je povprečje izvedenega letnega odvzema v posameznem lovišču v letih od 2013 do 2019.

Letos bo za vsakega odstreljenega divjega prašiča v letu 2021, ki je presegel navedeno osnovo, upravljavec lovišča upravičen do finančne spodbude v pavšalnem znesku, in sicer za vsako odstreljeno žival obeh spolov v prvem življenjskem letu in za vsako žival ženskega spola po 100 €, za druge kategorije odstreljenih divjih prašičev moškega spola pa po 50 € na žival. Lovci (upravljavci lovišč) lahko torej izvajajo odstrel divjih prašičev neomejeno ne glede na spol in starost, z uporabo umetnih virov svetlobe in drugih pripomočkov za nočni lov. Poleg navedenega pa so s finančno spodbudo še dodatno motivirani k večjemu odstrelu.

Posledica teh ukrepov in ugodnih razmer v naravi je, da so v letu 2021 upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom dosegli rekorden odvzem divjih prašičev – več kot 19.370 divjih prašičev (rekord je iz leta 2019 – več kot 13.430 divjih prašičev). V Primorskem lovsko upravljavskem območju so upravljavci lovišč odvzeli nekaj več kot 5.660 divjih prašičev (leta 2019 – 3.418 divjih prašičev). MKGP bo tako izplačalo upravljavcem lovišč in lovišč s posebnim namenom približno 870.000 €. Prav tako so upravljavci lovišč dosegli rekorden odvzem jelenjadi – več kot 9.270 jelenjadi (prejšnji rekorden odvzem je iz leta 2017 – 8.240 jelenjadi).

Zaradi lanskega povečanega odvzema divjih prašičev lahko letos pričakujemo, da jih bo manj, vendar je to močno odvisno od razmer v okolju (vremenske razmere, obrod gozdnega drevja,…). Tudi letos so odpravljene skoraj vse omejitve pri lovu na divje prašiče, prav tako pa se bodo tudi za leto 2022 izplačevale finančne spodbude, s čimer želi MKGP še bolj prispevati k zmanjšanju številčnosti divjih prašičev.

Odgovornost za škode po divjadi in sistem izplačevanja odškodnin za škodo po divjadi

Postopek ocenjevanja škode po divjadi poteka v skladu z določili zakona o divjadi in lovstvu. V njem je določeno, da za škodo, ki jo povzroči divjad v lovišču ali v lovišču s posebnim namenom na kmetijskih in gozdnih kulturah, odgovarja upravljavec lovišča ne glede na krivdo (objektivna odgovornost). Ne glede na navedeno pa morajo oškodovanci kot dobri gospodarji narediti vse potrebno, da obvarujejo svoje premoženje pred nastankom škode.

Oškodovanec je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah na lovnih površinah v treh dneh od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti pooblaščencu upravljavca lovišča.

Oškodovanec in pooblaščenec upravljavca lovišča se morata v 8 dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda sporazumeti o višini odškodnine. Če se ne sporazumeta, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za lovsko upravljavsko območje imenuje minister, pristojen za lovstvo, za dobo petih let. Komisija opravi ogled v tričlanski sestavi in odloča z večino glasov. V delu komisije sodeluje tudi lovski inšpektor brez pravice glasovanja. Na podlagi ocene komisije poskusita oškodovanec in upravljavec skleniti sporazum o plačilu odškodnine. Oškodovanec ali upravljavec lovišča, ki se ne strinja z odločitvijo komisije, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo je treba vložiti najkasneje v 3 letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave upravljavcu lovišča ali komisiji.

Na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu je oškodovanec upravičen do odškodnine za škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah, povzročeno od divjadi, in sicer:

– za škodo na kmetijski kulturi, nastalo v času, ko te kulture ni mogoče nadomestiti z drugo, v vrednosti za območje in kulturo doseženega pridelka, obračunanega po tržni odkupni ceni iz preteklega leta, ki jo objavi Statistični urad RS, z revalorizacijo v višini letne inflacije;

– za škodo na kmetijski kulturi, nastalo v času, ko je uničeno kulturo še v istem letu mogoče nadomestiti z drugo, v višini vseh stroškov dela in sredstev, potrebnih za osnovanje nove kulture, in razliko v vrednosti pridelka med uničeno in novo kulturo.

Upravljavci lovišč so dolžni vzpostaviti takšno stanje, kot je bilo pred nastankom škode po divjadi na kmetijski ali gozdni kulturi, in sicer ali s svojim delom poravnajo škodo, oškodovancu zagotovijo izgubljeni pridelek ali pa mu plačajo odškodnino. Sredstva za izplačilo odškodnin lahko upravljavec lovišča pridobi s članarinami, prispevki članov, prodajo divjačine, s prihodki od izvajanja javnih pooblastil, prispevki sponzorjev in z drugimi viri.

Za škodo, ki je nastala na nelovnih površinah (npr. v naseljih) od divjadi ali zaradi lova, je odgovoren upravljavec lovišča, če je nastala po njegovi krivdi (krivdna odgovornost), sicer pa Republika Slovenija. Škodo prijavi oškodovanec v roku 3 dni s pisno prijavo pooblaščencu krajevno pristojne območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Če se oškodovanec in pooblaščenec v 8 dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode na MKGP. Oškodovanec, ki se ne strinja z odločitvijo MKGP, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo mora vložiti najkasneje v 3 letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave.

Več informacij je dostopnih na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: https://www.gov.si/teme/skode-po-divjadi-in-izplacevanje-odskodnin/